Legislator Case Law & Legislation
DE FR IT EN
Analyze in Legislator
Sklep I Ips 362/2008 ECLI:SI:VSRS:2008:I.IPS.245.2008 AI generated

Sklep I Ips 362/2008 · Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Case Number Sklep I Ips 362/2008
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date
Open official source Machine-readable Markdown (.md)

Legislator summary

AI generated

Oškodovanec kot tožilec nima pravice vložiti zahteve za varstvo zakonitosti. Okrajno sodišče v Mariboru je s sklepom z dne 14.9.2007 na podlagi prvega odstavka 435. in prvega odstavka 437. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) iz razloga po 1. točki prvega odstavka 277. člena istega zakona zavrglo obtožni predlog oškodovanca kot tožilca D.S. z dne 11. in 16.7.2007, dopolnjen dne 24.7.2007, vložen zoper obdolženo Suzano Črešnar zaradi kaznivega dejanja krive ovadbe po prvem odstavku 288. člena KZ. Po prvem odstavku 97. člena ZKP je odločilo, da je oškodovanec kot tožilec dolžan nositi svoje stroške in izdatke, nastale v zvezi s tem kazenskim postopkom. Višje sodišče v Mariboru je z uvodoma navedenim pravnomočnim sklepom pritožbo oškodovanca kot tožilca zoper prvostopenjski sklep zavrnilo kot neutemeljeno.

Legislator headnote

AI generated

Sklep I Ips 362/2008 · Vrhovno sodišče Republike Slovenije: Okrajno sodišče v Mariboru je s sklepom z dne 14.9.2007 na podlagi prvega odstavka 435. in prvega odstavka 437. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) iz razloga po 1. točki prvega odstavka 277. člena istega zakona zavrglo obtožni predlog oškodovanca kot tožilca D.S. z dne 11. in 16.7.2007, dopolnjen dne 24.7.2007, vložen zoper obdolženo Suzano Črešnar zaradi kaznivega dejanja krive ovadbe po prvem odstavku 288. člena KZ. Po prvem odstavku 97. člena ZKP je odločilo, da je oškodovanec kot tožilec dolžan nositi svoje stroške in izdatke, nastale v zvezi s tem kazenskim postopkom. Višje sodišče v Mariboru je z uvodoma navedenim pravnomočnim sklepom pritožbo oškodovanca kot tožilca zoper prvostopenjski sklep zavrnilo kot neutemeljeno.

Keywords

AI generated
exploitation of distress Dublin transfer to Croatia procedural defect ongoing procedure over-indebtedness unauthorized construction
AI generated
doc_2015081111417392
doc_2015081111417392
doc_2015081111474177
doc_2015081111474177
doc_2015081111410467
doc_2015081111410467
doc_2015081111488505
doc_2015081111488505
doc_2012032113056219
doc_2012032113056219

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

Zahteva oškodovanca kot tožilca D.S. za varstvo zakonitosti se zavrže.

[JEDRO]

Oškodovanec kot tožilec nima pravice vložiti zahteve za varstvo zakonitosti.

[OBRAZLOŽITEV]

Okrajno sodišče v Mariboru je s sklepom z dne 14.9.2007 na podlagi prvega odstavka 435. in prvega odstavka 437. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) iz razloga po 1. točki prvega odstavka 277. člena istega zakona zavrglo obtožni predlog oškodovanca kot tožilca D.S. z dne 11. in 16.7.2007, dopolnjen dne 24.7.2007, vložen zoper obdolženo Suzano Črešnar zaradi kaznivega dejanja krive ovadbe po prvem odstavku 288. člena KZ. Po prvem odstavku 97. člena ZKP je odločilo, da je oškodovanec kot tožilec dolžan nositi svoje stroške in izdatke, nastale v zvezi s tem kazenskim postopkom. Višje sodišče v Mariboru je z uvodoma navedenim pravnomočnim sklepom pritožbo oškodovanca kot tožilca zoper prvostopenjski sklep zavrnilo kot neutemeljeno.

Zoper ta pravnomočni sklep je oškodovanec kot tožilec D.S. zaradi kršitve določbe drugega odstavka 355. člena ZKP, ki hkrati pomeni tudi kršitev pravic po 22., 23. in 29. členu Ustave Republike Slovenije (Ustave), vložil zahtevo za varstvo zakonitosti. Vrhovnemu sodišču predlaga, da izpodbijana sklepa razveljavi ter zadevo vrne prvostopenjskemu sodišču v ponovno obravnavo.

Zahteva za varstvo zakonitosti ni dovoljena.

Zoper pravnomočno sodno odločbo in zoper sodni postopek, ki je tekel pred tako pravnomočno odločbo, se sme po prvem odstavku 420. člena ZKP po pravnomočno končanem kazenskem postopku vložiti zahteva za varstvo zakonitosti iz razlogov, ki so v zakonu taksativno navedeni. Po prvem odstavku 421. člena ZKP smejo to izredno pravno sredstvo vložiti državni tožilec Republike Slovenije, obdolženec in zagovornik, po obdolženčevi smrti pa jo smejo v njegovo korist vložiti osebe iz drugega odstavka 367. člena ZKP. Oškodovanec kot tožilec zahteve za varstvo zakonitosti ni upravičen vložiti, saj te pravice nima. Zato je Vrhovno sodišče na podlagi drugega odstavka 423. člena ZKP njegovo zahtevo zavrglo kot nedovoljeno.