Sodba IV Ips 31/2008 · Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Plačilni nalog Policijske postaje I. z dne 27.7.2005, v zvezi s sodbo Okrajnega sodišča v Piranu z dne 27.7.2006, se razveljavi in se zadeva vrne prekrškovnemu organu v novo odločanje.

[JEDRO]

Če prekrškovni organ zakonskih znakov prekrška in s tem povezane odgovornosti kršitelja ne zazna osebno, temveč jih ugotavlja v dokaznem postopku (čeprav je ta hiter in enostaven), mora izdati odločbo o prekršku z vsemi njenimi sestavinami.

[OBRAZLOŽITEV]

A. 1. D.J. je bil z uvodoma navedenim plačilnim nalogom Policijske postaje I. (prekrškovni organ) spoznan za odgovornega storitve prekrška po 1. alineji prvega odstavka v zvezi s petim odstavkom 190. člena ZVCP-1, to je vožnje neregistriranega kolesa z motorjem v cestnem prometu. Izrečena mu je bila globa 120.000 SIT. Zoper navedeni plačilni nalog je storilec vložil zahtevo za sodno varstvo, ki je bila s sodbo Okrajnega sodišča v Piranu z dne 27.7.2006 zavrnjena kot neutemeljena.

2. Zahtevo za varstvo zakonitosti vlaga vrhovni državni tožilec A.P. Navaja, da je bila v postopku prekršena določba prvega odstavka 57. člena Zakona o prekrških (ZP-1), v skladu s katero se plačilni nalog izda in vroči takoj na kraju prekrška, če pooblaščena uradna oseba prekrškovnega organa prekršek osebno zazna ali ga ugotovi z uporabo ustreznih tehničnih sredstev in naprav. V tej zadevi policist prekrška ni osebno zaznal, temveč je dejstvo, da je bilo kolo z motorjem dne 27.7.2005 udeleženo v cestnem prometu, sporočil M.F., ki si je zabeležil registrsko številko in jo posredoval policistom Policijske postaje I. Trdi, da v tej zadevi zato niso bili izpolnjeni pogoji za izdajo plačilnega naloga po prvem odstavku 57. člena ZP-1 in Vrhovnemu sodišču predlaga, naj plačilni nalog Policijske postaje I. z dne 27.7.2005, v zvezi s sodbo Okrajnega sodišča v Piranu z dne 27.7.2006 razveljavi in zadevo vrne prekrškovnemu organu v novo odločanje.

3. Zahteva vrhovnega državnega tožilca za varstvo zakonitosti je bila na podlagi 171. člena ZP-1 v zvezi z drugim odstavkom 423. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) vročena storilcu prekrška, ki nanjo ni odgovoril.

B. 4. V skladu s prvim odstavkom 52. člena ZP-1 se o prekrških praviloma odloča v hitrem postopku pred prekrškovnim organom. Ta postopek je urejen predvsem v 8. poglavju ZP-1, kjer sta bili v času odločanja prekrškovnega organa v obravnavani zadevi predvideni dve obliki odločitve, to je odločba o prekršku (56. člen ZP-1) in plačilni nalog (57. člen ZP-1). Plačilni nalog se po določbi prvega odstavka 57. člena ZP-1 izda in praviloma vroči kršitelju takoj na kraju prekrška, pod pogojem, da pooblaščena uradna oseba prekršek osebno zazna ali ga ugotovi z uporabo ustreznih tehničnih sredstev in naprav, v ostalih primerih pa se v hitrem postopku pred prekrškovnim organom izda odločba o prekršku.

5. Vrhovni državni tožilec pravilno navaja, da policist v tej zadevi prekrška ni osebno zaznal. Sodišče prve stopnje namreč v izpodbijani sodbi na podlagi opisa dejanskega stanja, ki ga je sodišču skupaj z zahtevo za sodno varstvo predložil prekrškovni organ (šesti odstavek 57. člena ZP-1) ugotavlja, da je odločilno dejstvo oziroma znak obravnavanega prekrška, to je da je bilo storilčevo kolo z motorjem dne 27.7.2005 udeleženo v cestnem prometu, prekrškovnemu organu sporočil M.F. Seznanjanje z okoliščinami prekrška na podlagi izjave priče ne predstavlja osebne zaznave prekrška, temveč gre za osebno zaznavo takrat, ko pooblaščena uradna oseba prekršek neposredno zazna s svojimi čutili, torej kadar je navzoča ob storitvi prekrška in tako na podlagi lastnega opažanja ugotovi njegove znake. Zaključki uradne osebe glede zaznanega prekrška v takšnem položaju niso odvisni od naknadne presoje drugih dokazov, ki jih za dokazovanje preteklega dogodka zbere sama oziroma jih predložijo ostali udeleženci. V položaju, ko prekrškovni organ zakonske znake prekrška in s tem povezano odgovornost kršitelja ugotavlja v dokaznem postopku (čeprav je ta hiter in enostaven – prvi odstavek 55. člena ZP-1), zato zakon ne dopušča izdaje plačilnega naloga, ki ne vsebuje niti opisa prekrška niti obrazložitve, temveč mora izdati odločbo o prekršku z vsemi njenimi sestavinami (56. člen ZP-1).

6. Glede na ugotovljeno kršitev prvega odstavka 57. člena ZP-1 je Vrhovno sodišče zahtevi vrhovnega državnega tožilca za varstvo zakonitosti ugodilo, izpodbijani plačilni nalog in sodbo sodišča prve stopnje razveljavilo ter zadevo vrnilo prekrškovnemu organu v novo odločanje (prvi odstavek 426. člena ZKP v zvezi s 171. členom ZP-1). V novem postopku bo prekrškovni organ izvedel hitri postopek z zagotovitvijo pravice storilca, da se izjavi o okoliščinah očitanega prekrška, in izdal odločbo o prekršku.