Sodba I Ips 315/2008 · Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Zahteva zagovornice obdolženega R.V. za varstvo zakonitosti se zavrne.

[JEDRO]

Za konkretizacijo obdolžencu očitanih kaznivih dejanj v sklepu o odreditvi pripora zadostuje, da ta vsebuje pravno opredelitev kaznivih dejanj, časovno in krajevno opredelitev storitve dejanj in konkretizacijo oškodovank.

[OBRAZLOŽITEV]

A. 1. Preiskovalna sodnica Okrožnega sodišča v Celju je zoper obdolženega R.V. s sklepom z dne 17.7.2008 iz pripornega razloga po 3. točki prvega odstavka 201. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) zaradi utemeljenega suma, da je storil kaznivi dejanji nasilništva po prvem odstavku 299. člena KZ in spolnega napada na osebo mlajšo od 15 let po tretjem odstavku 183. člena KZ odredila pripor. Senat Okrožnega sodišča v Celju je s sklepom z dne 18.7.2008 pritožbo obdolženčeve zagovornice zoper sklep o odreditvi pripora zavrnil.

2. Zagovornica je zoper navedeni pravnomočni sklep o odreditvi pripora dne 28. 7. 2008 vložila zahtevo za varstvo zakonitosti zaradi bistvene kršitve določb kazenskega postopka iz 11. točke prvega odstavka 371. člena ZKP. V zahtevi navaja, da izpodbijani pravnomočni sklep ne vsebuje razlogov, ki bi utemeljevali obstoj utemeljenega suma, da je obdolženec storil nedoločeno število dveh različnih kaznivih dejanj, ki v izpodbijanem sklepu nista opisani. Sklep je pomanjkljiv tudi glede okoliščin, ki naj bi dokazovale obstoj pripornega razloga ponovitvene nevarnosti. Vrhovnemu sodišču predlaga, da zahtevi za varstvo zakonitosti ugodi in izpodbijani pravnomočni sklep spremeni tako, da pripor zoper obdolženca odpravi oziroma podrejeno izpodbijani sklep razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

3. Vrhovni državni tožilec svetnik F.M. v odgovoru na zahtevo, podanem skladno z določbo drugega odstavka 423. člena ZKP dne 6. 8. 2008, predlaga zavrnitev zahteve.

4. Z odgovorom državnega tožilca je bil osumljenec seznanjen dne 7. 8. 2008.

B. 5. Sodišče sme odrediti pripor le ob pogojih, ki so določeni v zakonu: da je podan utemeljen sum, da je obdolženec storil kaznivo dejanje, obstoj katerega od pripornih razlogov iz 1. do 3. točke prvega odstavka 201. člena ZKP in da je pripor neogibno potreben za potek kazenskega postopka ali varnost ljudi.

6. Navedbam zagovornice v zahtevi za varstvo zakonitosti, da je podana bistvena kršitev določb kazenskega postopka iz 11. točke prvega odstavka 371. člena ZKP Vrhovno sodišče ne more pritrditi. Vsebino sklepa o odreditvi pripora določa drugi odstavek 202. člena ZKP. Navedena zakonska določba zahteva, da se v sklepu o priporu med drugim obrazloži tudi utemeljenost suma, da je obdolženec storil kaznivo dejanje. Utemeljenost suma je pravni standard, ki ga Zakon o kazenskem postopku (ZKP) ne definira, niti zanj ne določa meril in je tudi zakonski pogoj za odreditev pripora. Po stališču ustavno-sodne prakse pomeni utemeljen sum visoko stopnjo artikulirane, konkretne in specifične verjetnosti, da je določena oseba storila kaznivo dejanje.

7. Obdolženec je bil pred preiskovalno sodnico v navzočnosti svoje zagovornice zaslišan dne 17.7.2008. Takoj po zaslišanju je preiskovalna sodnica opravila tudi narok po 204.a členu ZKP. Iz zapisnika o tem naroku je razvidno, da je državna tožilka po zaslišanju obdolženca izjavila, da bo zahtevala uvedbo preiskave zoper obdolženca v smeri kaznivih dejanj nasilništva po prvem odstavku 299. člena ZKP (storjenega na škodo obdolženčeve žene) in nadaljevanega kaznivega dejanja spolnega napada na osebo mlajšo od 15 let po tretjem odstavku 183. člena ZKP (storjenega na škodo obdolženčeve hčerke) ter zapisnik vsebuje tudi celoten konkretiziran opis navedenih obdolžencu očitanih kaznivih dejanj. Vrhovno sodišče ugotavlja, da sklep preiskovalne sodnice o odreditvi pripora res ne vsebuje celotnega konkretiziranega opisa obdolžencu očitanih kaznivih dejanj. Vsebuje pa (str. 1 in 2) pravno opredelitev obeh očitanih mu kaznivih dejanj, s časovno in krajevno opredelitvijo storitve dejanj in konkretizacijo oškodovank (kaznivo dejanje nasilništva po prvem odstavku 299. člena KZ storjeno na škodo obdolženčeve žene v obdobju od leta 2003 do konca junija 2008; kaznivo dejanje spolnega napada na osebo mlajšo od 15 let po tretjem odstavku 183. člena KZ storjeno od začetka do konca junija 2008 na škodo mladoletne hčerke; obe kaznivi dejanji pa sta bili storjeni na njihovem domu). Zato so neutemeljene navedbe zagovornice v zahtevi za varstvo zakonitosti, da sklep o odreditvi pripora ne vsebuje opisa kaznivih dejanj.

8. Vrhovno sodišče tudi ne more pritrditi navedbam zagovornice v zahtevi za varstvo zakonitosti, da izpodbijani pravnomočni sklep nima razlogov o utemeljenosti suma glede obdolžencu očitanih kaznivih dejanj. Sodišče je v izpodbijanem pravnomočnem sklepu (sklep preiskovalne sodnice str. 2, sklep senata str. 2) pravilno ugotovilo utemeljenost suma glede obeh obdolžencu očitanih kaznivih dejanj na podlagi izjav obeh oškodovank ter prič (M.P., K.P. in M.P.) ter ginekološkega izvida o pregledu mladoletne oškodovanke z dne 14. 7. 2008. Ker se vsi navedeni dokazi nahajajo v spisu, sodišču v izpodbijanem sklepu o odreditvi pripora ni bilo potrebno navajati tudi celotne vsebine obeh oškodovank in izjav prič, ki kot to ugotavlja sodišče v izpodbijanem sklepu, utemeljenost suma glede obdolžencu očitanih obeh kaznivih dejanj potrjujejo (česar zagovornica v zahtevi za varstvo zakonitosti) niti ne izpodbija.

9. Vrhovno sodišče ugotavlja tudi, da so v izpodbijanem pravnomočnem sklepu navedene in presojene tudi konkretne in specifične okoliščine v zvezi z kaznivima dejanjema očitanima obdolžencu, kot tudi osebnimi lastnostmi in razmerami v katerih obdolženec živi, ki utemeljujejo sklep o realni nevarnosti ponovitve kaznivih dejanj. V obsegu in naravi kaznivih dejanj, ko je obdolženec, ki je vdan tudi prekomernemu uživanju alkohola, v daljšem časovnem obdobju nad oškodovankama izvrševal fizično in spolno nasilje, ki se je stopnjevalo do grožnje oškodovanki z nožem, je imelo sodišče zadostno podlago tudi za oceno, da je pripor neogibno potreben, da se zavaruje varnost ljudi (obeh oškodovank), kar je vse sodišče v izpodbijanem sklepu tudi razumno obrazložilo (sklep preiskovalne sodnice str. 2 do 3, sklep senata str. 2).

C. 10. Ker Vrhovno sodišče ni ugotovilo bistvenih kršitev določb kazenskega postopka iz 2. točke prvega odstavka 420. člena ZKP, ki jih je zahteva za varstvo zakonitosti uveljavljala, je zahtevo za varstvo zakonitosti kot neutemeljeno zavrnilo (425. člen ZKP).