Sodba IV Ips 15/93 · Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Zahteva kaznovanega sodno varstvo se zavrne kot neutemeljena.

[JEDRO] V postopku za sodno varstvo ni mogoče uveljavljati zmotne ugotovitve dejanskega stanja in primernosti izrečenega ukrepa.

[OBRAZLOŽITEV] Z uvodoma navedeno odločbo Republiškega senata za prekrške je bila potrjena odločba občinskega sodnika za prekrške, s katero je bil kaznovani spoznan za odgovornega za prekršek po 28. točki 1. odstavka 226. člena ZTVCP ter kaznovan z denarno kaznijo, izrečen pa mu je bil tudi varstveni ukrep prepovedi vožnje motornega vozila B kategorije za dobo treh mesecev. Kaznovani je vložil zahtevo za sodno varstvo. V njej uveljavlja, da avtomobila ni vozil, saj so mu ga prijatelji porinili jarek in mu s tem preprečili vožnjo. Poleg tega zatrjuje, da mu je bil izrečen prestrog ukrep, saj sicer alkohola ne pije, mora pa skrbeti za duševno bolno hčerko, staro 10 let, ki jo vsak dan vozi v šolo in iz šole. Zahteva za sodno varstvo ni utemeljena. V svoji zahtevi kaznovani uveljavlja razlog zmotne ugotovitve dejanskega stanja in primernost izrečenega varstvenega ukrepa. V postopku za sodno varstvo glede na določbo 203. člena zakona o prekrških nobenega od navedenih razlogov ni možno uveljavljati. Vrhovno sodišče torej ne more posegati v ugotovljeno dejansko stanje, prav tako pa tudi ne more ocenjevati primernosti izrečenega varstvenega ukrepa v pravnomočni odločbi.