Sklep X Ips 211/2008 · Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Revizija se zavrže.

[JEDRO]

Revizija po 1. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 je dovoljena le, če gre za zadeve, v katerih je pravica ali obveznost stranke izražena v denarni vrednosti, vrednost izpodbijanega dela pa presega 20.000 eurov. Revidentka zgolj s trditvijo, da ima odločitev zanjo hude posledice, ni izpolnila pogoja za dovolitev revizije po 3. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1, po kateri je revizija dovoljena, če ima odločitev, ki se izpodbija v upravnem sporu, zelo hude posledice za stranko. Morala bi namreč navesti, kakšne konkretne posledice ima zanjo izpodbijana odločitev in konkretne razloge, zaradi katerih so te posledice zanjo zelo hude, ter vse to tudi izkazati.

[OBRAZLOŽITEV]

Zoper pravnomočno sodbo je tožeča stranka dne 2.4.2008 vložila revizijo. Glede dovoljenosti revizije navaja, da se državljanstvo tožničinega strica X. ugotavlja kot predhodno vprašanje v postopku denacionalizacije, od rešitve tega vprašanja pa je odvisno vračilo zaplenjenega premoženja tožničinih pravnih prednikov. Vrednost tega premoženja ocenjuje na 240.000,00 EUR, kar presega vrednost iz 1. točke drugega odstavka 83. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1, Uradni list RS, št. 105/06 in št. 26/07- slep US). Navaja še, da ima izpodbijana odločitev zanjo zelo hude posledice.

Revizija ni dovoljena.

S pravnomočno sodbo, ki jo tožnica izpodbija z revizijo, je sodišče prve stopnje na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 zavrnilo tožbo zoper odločbo Upravne enote Maribor z dne 23. 8. 2007, ki je postala dokončna z odločbo tožene stranke z dne 22. 11. 2007. Tožena stranka je s svojo odločbo zavrnila pritožbo tožnice zoper prvostopno odločbo, s katero je prvostopni organ ugotovil, da se X. po predpisih o državljanstvu, ki so na območju Republike Slovenije veljali do uveljavitve Zakona o državljanstvu Republike Slovenije, od 28. 8. 1945 ni štel za jugoslovanskega državljana.

Po presoji Vrhovnega sodišča Republike Slovenije revizije ni mogoče dovoliti.

Po drugem odstavku 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če je podan eden od pogojev za njeno dovolitev. Po presoji vrhovnega sodišča je tako trditveno kot dokazno breme o obstoju pogojev za dovolitev revizije na strani revidenta, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče dovoliti oziroma uvesti.

Revidentka se sklicuje na 1. in 3. točko drugega odstavka 83. člena ZUS-1.

Po 1. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če vrednost izpodbijanega dela dokončnega upravnega akta oziroma pravnomočne sodbe, če je sodišče odločilo meritorno, v zadevah, v katerih je pravica ali obveznost stranke izražena v denarni vrednosti, presega 20.000 eurov. Iz navedenega izhaja, da je revizija po navedeni točki dovoljena le, če gre za zadeve, v katerih je pravica ali obveznost stranke izražena v denarni vrednosti, vrednost izpodbijanega dela pa presega 20.000 eurov. Ker gre v obravnavani zadevi za spor o državljanstvu, to pa ni spor, ki bi se lahko izrazil v denarni vrednosti, dovolitev revizije po 1. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ne pride v poštev.

Po 3. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če ima odločitev, ki se izpodbija v upravnem sporu, zelo hude posledice za stranko. Po presoji vrhovnega sodišča revidentka trditvenega in dokaznega bremena o obstoju zatrjevanega pogoja za dovolitev revizije ni izpolnila zgolj s trditvijo, da ima izpodbijana odločitev zanjo zelo hude posledice. Revidentka bi morala namreč navesti, kakšne konkretne posledice ima zanjo izpodbijana odločitev in konkretne razloge, zaradi katerih so te posledice zanjo zelo hude, ter vse to tudi izkazati. Šele če bi revidentka navedla in izkazala konkretne posledice in razloge, zakaj so takšne posledice zanjo zelo hude, bi bila mogoča presoja, ali ima izpodbijana odločitev zanjo res zelo hude posledice, s tem pa pogoj za dovolitev revizije po 3. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1. Ker revidentka zgolj z navedbo, da ima odločitev zanjo zelo hude posledice, niti s sklicevanjem na premoženje, ki bi ga posledično lahko uveljavljala v denacionalizacijskem postopku, tega ni storila, niso izkazani pogoji za dovolitev revizije iz 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.

Glede na to, da revidentka ni izkazala nobenega od zatrjevanih pogojev za dovolitev revizije iz drugega odstavka 83. člena ZUS-1, je vrhovno sodišče revizijo v obravnavanem primeru zavrglo kot nedovoljeno na podlagi 89. člena ZUS-1.