Sklep X Ips 644/2007 · Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Revizija se zavrže.

[JEDRO] Če revizija ni vložena po odvetniku in revident nima opravljenega pravniškega državnega izpita, se revizija kot nedovoljena zavrže.

[OBRAZLOŽITEV] Zoper pravnomočno sodbo je tožeča stranka po zakonitem zastopniku župniku M.T. vložila pravočasno revizijo. V njej ni bilo navedeno, da bi zakoniti zastopnik tožeče stranke imel pravniški državni izpit. Zato je sodišče s sklepom, opr. št. X Ips 644/2007-3 z dne 17.9.2007, tožečo stranko pozvalo, da predloži dokazilo o opravljenem pravniškem državnem izpitu ter jo opozorilo, da bo sodišče revizijo zavrglo, če je ne bo dopolnil v danem roku in na način, kot je bilo zahtevano. Tožeča stranka je v dopisu z dne 24.9.2007 navedla, da 22. člena ZUS-1 ne izključuje možnosti, da se stranka v postopku revizije zastopa sama. V konkretnem primeru je revizijo vložil zakoniti zastopnik revidenta M.T., ki v skladu z Zakonikom cerkvenega prava zastopa revidenta neomejeno. V primeru, da bo sodišče štelo, da se revident ne more zastopati sam, pa ta pooblašča odvetnika M.P. iz M. za zastopanje in vložitev revizije. Pooblaščenec revidenta odobrava vsa dejanja stranke, opravljene pred prevzemom pooblastila. Revizija ni dovoljena. Po določbi 2. odstavka 22. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1, Uradni list RS, št. 105/06 in 26/07 - sklep US) lahko dejanje v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi opravlja stranka po pooblaščencu, ki ima opravljen pravniški državni izpit. Glede na določbo 1. odstavka 22. člena ZUS-1 se za vprašanja postopka, ki v ZUS-1 niso urejena, primerno uporabljajo določbe zakona, ki ureja pravdni postopek, to je Zakon o pravdnem postopku (ZPP - UPB3, Uradni list RS, št. 73/07). Ta pa v 4. odstavku 86. člena določa, da sme pravdna dejanja v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi opravljati tudi stranka sama ali njen zakoniti zastopnik v primerih, če imata opravljen pravniški državni izpit. Po določbi 83. člena ZUS-1 je revizija izredno pravno sredstvo v upravnem sporu, saj se vloži zoper pravnomočno odločitev sodišča prve stopnje, torej zanjo veljata določba 2. odstavka 22. člena ZUS-1 in primerno določba 4. odstavka 86. člena ZPP. Ker je v obravnavanem primeru revizijo vložila tožeča stranka po svojem zakonitem zastopniku župniku M.T., ki v njej niti ne zatrjuje, da bi imel opravljen pravniški državni izpit, niti o tem tudi po pozivu sodišča ne predloži nobenega dokaza, po presoji vrhovnega sodišča revidentka nima postulacijske sposobnosti za revizijo, zato je bilo potrebno njeno revizijo zavreči kot nedovoljeno na podlagi 89. člena ZUS-1 (ta določa, da nedovoljeno revizijo zavrže senat vrhovnega sodišča) v zvezi z 2. odstavkom 374. člena ZPP, ki določa, da ni dovoljena revizija, ki jo je vložila stranka, ki te pravice nima. Glede pooblastila odvetniku M.P., ki ga je naknadno predložila revidentka, revizijsko sodišče pripominja, da čeprav je z zakonom določeno obvezno zastopanje v revizijskem postopku po odvetniku (razen če ima stranka in njen zakoniti zastopnik opravljen pravniški državni izpit), je nosilec procesnih pravic, tudi pravice do revizije, stranka in ne odvetnik. ZUS-1 in ZPP pa ne določata, da bi bilo pomanjkanje postulacijske sposobnosti v revizijskem postopku mogoče odpraviti, kot to določata glede nekaterih drugih istovrstnih procesnih predpostavk, na primer sposobnosti biti stranka in procesne sposobnosti. Sicer pa je odprava podane pomanjkljivosti tudi pojmovno nemogoča, saj revizije, ki jo je vložila stranka sama, ni mogoče spremeniti v revizijo, sestavljeno po odvetniku. Tako naknadne predložitve pooblastila odvetniku za vložitev revizije, ki jo je vložila stranka sama oziroma po svojem zakonitem zastopniku, ki nima opravljenega pravniškega državnega izpita, ni mogoče šteti za odpravo pomanjkljivosti. Glede na navedeno je revizijsko sodišče revizijo, ki jo je vložila oseba, ki te pravice nima, kot nedovoljeno zavrglo na podlagi 89. člena ZUS-1.