Sklep I Up 28/2008 · Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.

[JEDRO]

V upravnem sporu je treba izpodbijati upravni akt organa prve stopnje, s katerim je bilo odločeno o pravici, obveznosti ali pravni koristi tožnika.

[OBRAZLOŽITEV]

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrglo tožbo tožnice zoper odločbo tožene stranke z dne 10.9.2007, s katero je tožena stranka zavrnila pritožbo tožnice zoper odločbo Davčne uprave Republike Slovenije, Davčnega urada L., Izpostava G. z dne 1.6.2006. Z navedeno odločbo upravnega organa prve stopnje je bilo tožnici naloženo plačilo redne sodne takse v znesku 72.200 SIT, 50 % povišane sodne takse kot kazenske takse v znesku 36.100 SIT in sodne takse za opomin v znesku 14.250 SIT. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom tudi sklenilo, da vsaka stranka trpi svoje stroške postopka. V obrazložitvi izpodbijanega sklepa sodišče prve stopnje navaja, da je tožnico s sklepom z dne 8.11.2007 pozvalo, da popravi tožbo in jo ob tem tudi poučilo, da lahko stranka, ki s pritožbo ni uspela, po določbah Zakona o upravnem sporu (ZUS-1, Uradni list RS, št. 105/06 in 26/07-sklep US) izpodbija akt, s katerim se posega v pravni položaj tožnika, kar je v obravnavanem primeru akt prvostopenjskega organa. Tožnica je bila ob tem tudi poučena, kako bo sodišče ravnalo, če tožbe ne bo popravila skladno z določili ZUS-1. Tožnica je na poziv sodišča sicer odgovorila z vlogo, vendar tožbe ni popravila skladno z določbami ZUS-1 in pozivom sodišča. Sodišče prve stopnje je zato njeno tožbo zavrglo kot nedopustno na podlagi 4. točke 1. odstavka 36. člena ZUS-1. Odločitev o stroških postopka pa temelji na določbi 4. odstavka 25. člena ZUS-1.

Tožnica v pritožbi navaja, da je bilo z izdano odločbo upravnega organa prve stopnje grobo poseženo v njene pravice, predvsem v pravico do zasebne lastnine. Navaja, da ji je bilo neutemeljeno izdanih že več davčnih sklepov in odločb in da naj se jo izbriše iz davčnega registra. Zahteva, da ji Republika Slovenija povrne vse stroške v zvezi z njenimi pritožbami.

Pritožba ni utemeljena.

Sodišče prve stopnje pravilno navaja, da je v dvostopenjskem upravnem postopku, v katerem je bila pritožba tožeče stranke zavrnjena, predmet upravnega spora presoja zakonitosti upravnega akta - odločbe organa prve stopnje, s katerim je odločeno o pravici, obveznosti ali pravnih koristi tožnika (2. člen ZUS-1). V obravnavanem primeru je tožnica s tožbo izpodbijala odločbo drugostopenjskega organa (Ministrstva za finance RS). Sodišče prve stopnje je tožnico v skladu z določbami 31. člena ZUS-1 pravilno pozvalo, da tožbo popravi, in sicer tako, da navede pravilno toženo stranko, pravilni upravni akt, ki ga s tožbo lahko izpodbija v skladu z določbo 2. člena ZUS-1 ter da navede vrednost spornega predmeta. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je bil sklep sodišča prve stopnje povsem jasen in razumljiv, tako, da bi ga lahko in morala razumeti tudi laična stranka. Ker pa tožnica kljub jasnemu in razumljivemu sklepu ni sledila pozivu sodišča prve stopnje in tožbe ni popravila tako, kot je bilo od nje zahtevano, je sodišče prve stopnje tožbo pravilno zavrglo. Pritožbeni razlogi, ki jih tožnica navaja, pa se ne nanašajo na izpodbijani sklep in njegove razloge, zato se pritožbeno sodišče do njih ni opredeljevalo.

Glede na navedeno je pritožbeno sodišče zavrnilo tožničino pritožbo in potrdilo izpodbijani sklep (76. člen v zvezi z 82. členom ZUS-1).