Sklep I Up 434/2005 · Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Pritožba se zavrže.

[JEDRO]

Z razveljavitvijo organizacijskih določb je prenehala pravna subjektiviteta tožeče in tožene stranke oziroma sta se na podlagi ZInfP združili oziroma transformirali v nov, enoten državni organ. S tem pa po mnenju pritožbenega sodišča ni več podana pravna podlaga oziroma je tudi prenehal pravni interes za nadaljevanje tega upravnega spora.

[OBRAZLOŽITEV]

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje na podlagi drugega odstavka 29. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS, Uradni list RS, št. 50/97 in 70/00) zavrglo tožbo tožeče stranke, ki jo je ta na podlagi 57. in 108. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 86/04) vložila zoper odločbo tožene stranke z dne 13. 1. 2005, ker tožeča stranka ni izkazala aktivne legitimacije za vložitev te tožbe.

Pritožbo je treba zavreči iz naslednjih razlogov:

Tožeča stranka je na podlagi prvega odstavka 108. člena ZVOP-1 kot organ v sestavi Ministrstva za pravosodje Republike Slovenije do 1.1.2006 opravljala pristojnosti in naloge Državnega nadzornega organa za varstvo osebnih podatkov, ki naj bi z delom pričel s tem datumom. Zakon o informacijskem pooblaščencu (ZInfP, Uradni list RS, 113/05), ki je začel veljati 31. 12. 2005, pa je v prehodnih in končnih določbah v 16. členu določil, da z dnem uveljavitve tega zakona prenehajo veljati določbe, ki so urejale organizacijo, naloge in pristojnosti ter položaj tega organa (38. do 46. člen, 57. in 104. člen, 108. do 110. člen ZVOP-1), in določbe, ki so urejale status in organizacijo tožene stranke oziroma Pooblaščenca za dostop do informacij javnega značaja (28. do 30. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (ZDIJZ, Uradni list RS, št. 24/03 in 61/05). V 17. členu pa je določil, da Pooblaščenec za dostop do informacij javnega značaja (tožena stranka) z dnem njegove uveljavitve nadaljuje delo kot Informacijski pooblaščenec. Nadalje je v 18. členu določil, da Informacijski pooblaščenec prevzame inšpektorje in druge uslužbence, ki na dan začetka delovanja Informacijskega pooblaščenca opravljajo delo v Inšpektoratu za varstvo osebnih podatkov, pripadajočo opremo in sredstva ter vse nedokončane zadeve, arhive in evidence, ki jih vodi navedeni inšpektorat. V tretjem odstavku 3. člena pa je določil, da kadar zakon ali podzakonski predpis uporabljajo izraze "glavni državni nadzornik", "Državni nadzorni organ za varstvo osebnih podatkov" ali "Pooblaščenec za dostop do informacij javnega značaja", ti izrazi pomenijo "Informacijski pooblaščenec".

Iz navedenih določb po presoji vrhovnega sodišča izhaja, da so se od 31. 12. 2005 naloge in pristojnosti Državnega nadzornega organa za varstvo osebnih podatkov oziroma Inšpektorata za varstvo osebnih podatkov (tožeče stranke) prenesle na Informacijskega pooblaščenca, oziroma da je prišlo do združitve nalog, funkcij in pristojnosti tožeče in tožene stranke v nov državni organ. S prehodnimi in končnimi določbami ZInfP pa so prenehale poleg organizacijskih veljati tudi tiste določbe ZVOP-1 in ZDIJZ, ki so omogočale sprožitev upravnega spora v primerih, ko bi odločitev Pooblaščenca za dostop do informacij javnega značaja po oceni Državnega nadzornega organa za varstvo osebnih podatkov pomenila kršitev varstva osebnih podatkov (v konkretnem primeru 57. člen ZVOP-1), in obratno. Z razveljavitvijo organizacijskih določb pa je tudi prenehala pravna subjektiviteta tožeče in tožene stranke oziroma sta se na podlagi ZInfP združili oziroma transformirali v nov, enoten državni organ. S tem pa po mnenju vrhovnega sodišča ni več podana pravna podlaga oziroma je tudi prenehal pravni interes za nadaljevanje tega upravnega spora.

Zaradi tega je pritožbeno sodišče na podlagi tretjega odstavka 343. in prvega odstavka 351. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP-UPB3, Uradni list RS, št. 73/07) v povezavi s prvim odstavkom 22. člena in drugim odstavkom 107. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1, Uradni list RS, št. 105/06 in 26/07 - sklep US) pritožbo zavrglo.