Sklep I Up 691/2007 · Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.

[JEDRO]

Obnovo sodnega postopka je mogoče predlagati le v primeru, ko je sodišče samo ugotavljalo dejansko stanje. V nasprotnem primeru obnova ni dovoljena.

[OBRAZLOŽITEV]

Iz predloženega spisa izhaja, da je Upravno sodišče Republike Slovenije, Oddelek v Novi Gorici, kot sodišče prve stopnje, v upravnem sporu, ki ga je sprožil tožnik zaradi denacionalizacije, zoper odločbo tožene stranke z dne 18.7.2006 s sodbo opr. št. U 326/2006-9 z dne 22.9.2006, zavrnilo tožnikovo tožbo. Vrhovno sodišče Republike Slovenije je v revizijskem postopku s sodbo opr. št. X Ips 1742/2006-2 z dne 14.2.2007 zahtevo tožnika za revizijo zavrnilo. Navedena sodba sodišča prve stopnje je tako postala pravnomočna.

Tožnik je dne 10.10.2007 podal predlog za obnovo postopka, ki je pravnomočno končan z navedeno sodbo. V predlogu je navajal, da je našel originalni dokument, iz katerega izhaja, da je zahtevo za denacionalizacijo vložil pravočasno, to je 10.2.1993 in ne šele 1.6.2005, kot izhaja iz listin v spisih, na podlagi katerih je odločilo sodišče z navedeno sodbo. S tem je predlagal obnovo upravnega spora na prvi stopnji.

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom tožnikov predlog za obnovo postopka zavrglo. Ugotovilo je, da tožnik uveljavlja obnovitveni razlog iz 1. točke 1. odstavka 96. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1). Ta obnovitveni razlog pa je dovoljeno uveljavljati le, če je sodišče samo ugotavljalo dejansko stanje.

Tožnik v pritožbi vztraja pri tem, da je bila vložena zahteva za denacionalizacijo pravočasna. Ne razume, da se lahko vračajo cele pokrajine z gozdovi vred, nekaj peščice kmečke zemlje, odvzete nezakonito, pa je problem. Predlaga, da pritožbeno sodišče prouči zadevo.

Pritožba ni utemeljena.

V 1. točki 1. odstavka 96. člena ZUS-1 je določeno, da se postopek, ki je pravnomočno končan s sodno odločbo na predlog stranke obnovi, če stranka zve za nova dejstva ali če najde nove dokaze ali dobi možnost uporabiti nove dokaze, na podlagi katerih bi bil spor zanjo ugodneje rešen, če bi se nanje sklicevala ali če bi jih uporabila v prejšnjem postopku. V 2. odstavku 96. člena ZUS-1 pa je določeno, da se sme zaradi razlogov iz 1. točke 1. odstavka 96. člena ZUS-1, obnova dovoliti le, če je sodišče samo ugotavljalo dejansko stanje.

Iz predloženih spisov izhaja, da sodišče v upravnem sporu, na katerega se nanaša tožnikov predlog za obnovo, ni ugotavljalo dejanskega stanja, saj je v upravnem sporu odločalo o zakonitosti izpodbijanega dokončnega upravnega akta na podlagi dejanskega stanja, ugotovljenega v upravnem postopku. To pa pomeni, da predlagana obnova ni dovoljena. Sodišče prve stopnje je zato pravilno odločilo, ko je pri predhodnem preizkusu predloga predlog zavrglo. Takšna odločitev ima zakonito podlago v določbi 1. odstavka 398. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi z določbo 1. odstavka 22. člena ZUS-1.

Glede na navedeno je Vrhovno sodišče Republike Slovenije na podlagi določb 76., 72. in 82. člena ZUS-1 pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.