Sklep X Ips 673/2007 · Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Revizija se zavrže.

[JEDRO] Stranka, ki nima pravniškega državnega izpita, ne more sama vložiti revizije. Predložitve revizije, ki jo naknadno opremi s pečatom in pooblastilom odvetnik, ni mogoče šteti za odpravo pomanjkljivosti.

[OBRAZLOŽITEV] Zoper pravnomočno sodbo je tožnik osebno in pravočasno vložil revizijo. V njej ni navedel, da bi imel pravniški državni izpit, zato ga je sodišče s sklepom z dne 5.10.2007 pozvalo, da se izkaže z dokazilom o opravljenem pravniškem državnem izpitu. Tožnik je bil tudi opozorjen, da bo sodišče revizijo zavrglo, če je ne bo dopolnil v danem roku in na način, kot je bilo zahtevano. Tožnik je v dopisu z dne 16.10.2007 sodišču sporočil, da ga v navedeni zadevi zastopa odvetnik A.A., dopisu pa je priložil tudi pooblastilo z dne 18.9.2007. Revizija ni dovoljena. Revizija je izredno pravno sredstvo in Zakon o upravnem sporu (ZUS-1, Uradni list RS, št. 105/06 in 26/07- sklep US) ter Zakon o pravdnem postopku (ZPP, Uradni list RS, št. 36/04-UPB), ki se na podlagi 1. odstavka 22. člena ZUS-1 uporablja primerno za vprašanja postopka, ki niso urejena z ZUS-1, predpisujeta pogoje kdaj, kako ter kdo jo sme vložiti. V 2. odstavku 22. člena ZUS je določeno, da v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi lahko stranka opravlja dejanja v postopku samo po pooblaščencu, ki ima opravljen pravniški državni izpit, v 4. odstavku 86. člena ZPP pa je določeno, da sme tista pravdna stranka, ki ima sama (ali njen zakoniti zastopnik) opravljen pravniški državni izpit, tudi sama vložiti revizijo. Revizija med drugim ni dovoljena, če jo vloži nekdo, ki nima te pravice (2. odstavek 374. člena ZPP) in tako revizijo revizijsko sodišče zavrže (377. člen ZPP). Čeprav je z zakonom določeno obvezno zastopanje v revizijskem postopku po odvetniku (razen če ima stranka in njen zakoniti zastopnik opravljen pravniški državni izpit), je nosilec procesnih pravic, tudi pravice do revizije, stranka in ne odvetnik. Vendar pa lahko stranka veljavno vloži revizijo samo po odvetniku (odvetnik jo vloži v imenu stranke). ZUS-1 in ZPP pa ne določata, da bi bilo pomanjkanje postulacijske sposobnosti v revizijskem postopku mogoče odpraviti, kakor to določata glede nekaterih drugih istovrstnih procesnih predpostavk, na primer sposobnosti biti stranka in procesne sposobnosti. Poleg tega, da zakon ne določa te možnosti, pa je odprava podane pomanjkljivosti tudi pojmovno nemogoča. Revizije, ki jo je vložila stranka sama, namreč ni mogoče spremeniti v revizijo, sestavljeno po odvetniku. Odvetnik bi namreč revizijo stranke lahko le opremil s svojim imenom in žigom, vendar bi vsebinsko to še vedno ostala revizija, ki jo je napisala stranka sama. Naknadne predložitve pooblastila z datumom pred vložitvijo revizije, ki jo je vložila stranka sama, ni mogoče šteti za odpravo pomanjkljivosti. Glede na navedeno je revizijsko sodišče revizijo, ki jo je vložila oseba, ki te pravice nima (2. odstavek 374. člena ZPP), kot nedovoljeno zavrglo (377. člen ZPP).