Sklep X Ips 539/2007 · Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Reviziji se zavržeta.

[JEDRO] Stranka, ki nima pravniškega državnega izpita, ne more sama vložiti revizije. Pomanjkanje postulacijske sposobnosti v revizijskem postopku ni mogoče odpraviti.

[OBRAZLOŽITEV] Zoper pravnomočno sodbo sta tožnika A.A. in B.B. osebno in pravočasno vložila revizijo dne 28.6.2007. V njej tožnika nista navedla, da bi bila diplomirana pravnika z opravljenim državnim izpitom, zato ju je sodišče s sklepoma z dne 17.8.2007 in 26.9.2007 pozvalo, da predložita dokazilo o opravljenem pravniškem državnem izpitu (pravosodnem izpitu). Revidenta v postavljenem roku 15 dni nista predložila dokazila o opravljenem pravniškem državnem izpitu. Dne 17 .10. 2007 pa je v njunem imenu vložil novo revizijo njun pooblaščenec odvetnik C.C. Revizija, ki sta jo osebno vložila revidenta A.A. in B.B., ni dovoljena. Revizija je izredno pravno sredstvo in Zakon o upravnem sporu (ZUS-1, Uradni list RS, št . 105/06 in 26/07) ter Zakon o pravdnem postopku (ZPP, Uradni list RS, št. 36/04 - u.p.b.), ki se na podlagi 1. odstavka 22. člena ZUS-1 uporablja primerno za vprašanja postopka, ki niso urejena s tem zakonom, predpisujeta pogoje, kdaj, kako ter kdo jo sme vložiti. Na podlagi določbe 2. odstavka 22. člena ZUS v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi lahko stranka opravlja dejanja v postopku samo po pooblaščencu, ki ima opravljen pravniški državni izpit, v 4. odstavku 86. člena ZPP pa je določeno, da sme tista pravdna stranka, ki ima sama (ali njen zakoniti zastopnik) opravljen pravniški državni izpit, tudi sama vložiti revizijo. Revizija med drugim ni dovoljena, če jo vloži nekdo, ki nima te pravice (2. odstavek 374. člena ZPP) in tako revizijo revizijsko sodišče zavrže (377. člen ZPP). V obravnavanem primeru revidenta nista predložila potrdila o opravljenem pravniškem državnem izpitu, zato je vrhovno sodišče njuno revizijo kot nedovoljeno zavrglo. Revizija, ki jo je v imenu revidentov vložil odvetnik C.C., je prepozna. Zoper pravnomočno sodbo, izdano na prvi stopnji, lahko stranke vložijo revizijo v 30-ih dneh od vročitve prepisa sodbe (1. odstavek 83. člena ZUS-1). V obravnavanem primeru sta revidenta sodbo sodišča prve stopnje, št. U 280.205-14 z dne 17.4.2007, prejela 29.5.2007. Revizija, ki jo je v njunem imenu vložil odvetnik dne 16.9. 2007, je torej vložena prepozno, zato jo je sodišče na podlagi določbe 377. člena ZPP v zvezi z 22. členom ZUS-1 kot prepozno zavrglo. Ob vsem navedenem je potrebno še poudariti, da ZPP ne določa, da bi bilo pomanjkanje postulacijske sposobnosti v revizijskem postopku mogoče odpraviti, kakor to določa glede nekaterih drugih istovrstnih procesnih predpostavk, na primer sposobnosti biti stranka in procesne sposobnosti. Predložitve revizije, ki jo naknadno opremi s pečatom in pooblastilom odvetnik, ni mogoče šteti za odpravo pomanjkljivosti, do katere je prišlo zaradi vložitve revizije neposredno po strankah, ki nimajo opravljenega pravniškega državnega izpita. Razen seveda v primeru, ko je tudi revizija, ki je vložena po odvetniku, pravočasna.