Sklep I Up 530/2007 · Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Pritožba se zavrne in se potrdi 1. točka izreka izpodbijanega sklepa.

[JEDRO] Če je s tožbo zahtevana izdaja dokončnega upravnega akta, kot je to v obravnavani zadevi, je po določbi 2. točke 1. odstavka 36. člena ZUS-1 tožba prezgodaj vložena, če ob njeni vložitvi še ni potekel rok, ki je s predpisi določen za izdajo akta oziroma za nastop molka. Za ugotovitev pravočasnosti tožbe je pomembno stanje ob njeni vložitvi, okoliščine, ki so se zgodile pozneje, pa ne učinkujejo za nazaj, kar pomeni, da potek 48-urnega roka od zatrjevanega ustnega izreka omejitve gibanja ne more odpraviti napake v obstoju procesnega pogoja za vložitev tožbe in zagotoviti, da bi se tožba obravnavala po vsebini.

[OBRAZLOŽITEV] S 1. točko izreka izpodbijanega sklepa je sodišče prve stopnje na podlagi 2. točke 1. odstavka 36. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 105/2006, ZUS-1) kot prezgodaj vloženo zavrglo tožbo, ki jo je tožnik vložil 25.7.2007 in z njo predlagal, da sodišče toženi stranki naloži izdajo "odločbe o omejitvi gibanja, zoper katero bo mogoča pritožba, ali pa ga namesti na odprti oddelek Azilnega doma ". Ugotovilo je, da ob njeni vložitvi še ni potekel 48 urni rok, ki je po 5. odstavku 27. člena Zakona o azilu (ZAzil) določen za izdajo pisnega odpravka sklepa o omejitvi gibanja, ki je bil po navedbah tožbe tožniku ustno izrečen 24.7.2007. V pritožbi tožnik zatrjuje, da mu je tožena stranka 24.7.2007 ustno izrekla omejitev gibanja in da je od takrat nezakonito pridržan, saj tožena stranka še do sedaj ni izdala pisnega sklepa. Ker je v času odločanja sodišča prve stopnje že poteklo 48 ur, sodišče prve stopnje tožbe ne bi smelo zavreči, pač pa opraviti poizvedbe pri toženi stranki. Pritožba ni utemeljena. Če je s tožbo zahtevana izdaja dokončnega upravnega akta, kot je to v obravnavani zadevi, je po po določbi 2. točke 1. odstavka 36. člena ZUS-1 tožba prezgodaj vložena, če ob njeni vložitvi še ni potekel rok, ki je s predpisi določen za izdajo akta oziroma za nastop molka. Za ugotovitev pravočasnosti tožbe je pomembno stanje ob njeni vložitvi, okoliščine, ki so se zgodile pozneje, pa ne učinkujejo za nazaj, kar pomeni, da potek 48 urnega roka od zatrjevanega ustnega izreka omejitve gibanja, ne more odpraviti napake v obstoju procesnega pogoja za vložitev tožbe in zagotoviti, da bi se tožba obravnavala po vsebini. Zato tožnik ne more uspeti s sklicevanjem na stanje ob odločanju sodišča prve stopnje oziroma vložitvi pritožbe. Ker mora obstoj pravočasnosti utemeljiti tožba, iz njenih navedb pa izhaja, da naj bi tožniku bil ustni ukrep izrečen 24.7.2007 in je glede na to nesporno, da ob vložitvi tožbe (25.7.2007) še ni potekel 48 urni rok iz 5. odstavka 27. člena ZAzil, je sodišče prve stopnje pravilno odločilo, ko je zavrglo tožnikovo tožbo kot prezgodaj vloženo. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče na podlagi 76. člena ZUS-1 v povezavi z 82. členom ZUS-1 kot neutemeljeno zavrnilo tožnikovo tožbo in potrdilo izpodbijano 1. točko izreka.