Sodba X Ips 983/2004 · Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Revizija se zavrne.

[JEDRO]

Zmotna presoja pravilnosti postopka o izdaji izpodbijanega akta ni revizijski razlog v smislu določbe 85. člena ZUS-1.

[OBRAZLOŽITEV]

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi 1. odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS, Uradni list RS, št. 50/97 in 70/2000) zavrnilo tožbo tožnikov zoper odločbo tožene stranke z dne 2.9.2002. Z navedeno odločbo je tožena stranka zavrnila pritožbo tožnikov zoper sklep Upravne enote Maribor z dne 3.12.1998, s katerim je ta ugodila predlogu A. in B.B. in dovolila obnovo postopka, končanega z njeno odločbo o dovolitvi priglašenih del z dne 24.6.1998 za postavitev montažne kovinske nadstrešnice. Obnova postopka je bila dovoljena zaradi razloga iz 9. točke 249. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP 1986), ker predlagateljema obnove postopka kot neposrednima sosedoma investitorjev, ni bila dana možnost udeležbe v postopku.

Sodišče prve stopnje je potrdilo odločitev tožene stranke. Tudi po presoji sodišča predlagatelja, kot neposredna soseda investitorjev, v postopku zaradi dovolitve priglašenih del varujeta svoje pravice in pravne koristi, določene v prostorskem izvedbenem aktu glede pogojev za posege v prostor. Kot neutemeljen sodišče zavrača tožbeni ugovor, da predlog za obnovo postopka z dne 7.10.1998 ni bil vložen v roku enega meseca od dneva vročitve odločbe o dovolitvi priglašenih del. V obravnavanem primeru iz podatkov spisa izhaja, da odločba o dovolitvi priglašenih del predlagateljema obnove postopka ni bila vročena in ker je sporni objekt stal že pred izdajo odločbe, predlagateljema tudi ni mogoče očitati, da sta iz okoliščin izvedela za izdajo odločbe in njeno vsebino.

Tožnika v pritožbi uveljavljata pritožbene razloge bistvene kršitve določb postopka, nepopolne in zmotne ugotovitve dejanskega stanja ter zmotne uporabe materialnega prava. Navajata, da za presojo prvostopnega sodišča, da je podan obnovitveni razlog iz 9. točke 249. člena ZUP 1986, ni podlage. Za tako presojo namreč ne more biti podlaga le sklicevanje na prostorski izvedbeni akt. Predlagatelja nista z zahtevano stopnjo verjetnosti izkazala okoliščin, na katere opirata predlog za obnovo postopka, zato bi ga moralo sodišče zavreči. Prav tako ni podlage za sklep sodišča, da je predlog pravočasen.

Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

Tožnika v odgovoru na pritožbo navajata, da sporni objekt stoji na meji z njuno parcelo, meteorne vode so speljane na njuno zemljišče, objekt pa je postavljen v nasprotju s pogoji, ki jih glede odmikov od sosednih objektov določa prostorski izvedbeni akt. Navajata še, da kot lastnika sosednjega zemljišča nista bila obveščena, da sta tožnika vložila vlogo za legalizacijo sporne nadstrešnice. Za izdajo sporne odločbe o dovolitvi priglašenih del sta izvedela šele oktobra 1998, to je po pravnomočnosti. Pritožbene navedbe zavračata kot neutemeljene in predlagata zavrnitev pritožbe.

Glede na prehodno določbo 2. odstavka 107. člena Zakona o upravnem sporu - ZUS-1, ki velja od 1.1.2007 dalje, je Vrhovno sodišče RS ugotovilo, da pritožba tožnikov ne izpolnjuje pogojev, da bi bila obravnavana kot pritožba po ZUS-1. Zato je pritožbo v skladu z navedeno zakonsko določbo obravnavalo kor pravočasno in dovoljeno revizijo, sodba pa je postala pravnomočna s 1.1.2007.

Revizija ni utemeljena.

Revizija v upravnem sporu je izredno pravno sredstvo zoper pravnomočno odločbo sodišča prve stopnje (83. člen ZUS-1). Revizijsko sodišče izpodbijano sodbo preizkusi le v delu, ki se z revizijo izpodbija in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni. Po uradni dolžnosti pazi le na pravilno uporabo materialnega prava (86. člen ZUS-1).

V obravnavani zadevi je izpodbijana procesna odločitev - sklep o dovolitvi obnove postopka za izdajo odločbe o dovolitvi priglašenih del, zaradi razloga iz 9. točke 249. člena ZUP 1986.

Materialno pravo prav tako ni bilo uporabljeno. Revizijsko sodišče zato pravilne uporabe materialnega prava ni preizkušalo.

Revizijsko sodišče zavrača uveljavljano bistveno kršitev določb postopka v upravnem sporu iz 3. odstavka 75. člena ZUS-1 iz razloga 14. točke 339. člena ZPP. Prvostopno sodišče je glede na določbe ZUP presodilo, da so izpolnjeni pogoji za izdajo izpodbijanega sklepa in navedlo razloge za tako presojo. Revidenta sicer tej presoji sodišča nasprotujeta. Z revizijskimi ugovori, da ni podan obnovitveni razlog iz 9. točke 249. člena ZUP 1986 in da predlog za obnovo postopka ni pravočasen, uveljavljata kršitev določb ZUP 1986 - 9. točke 249. člena in 5. točke 252. člena. Zmotna presoja pravilnosti postopka o izdaji izpodbijanega akta pa ni revizijski razlog v smislu določbe 85. člena ZUS-1. Zato teh ugovorov revizijsko sodišče ni moglo upoštevati.

Glede na navedeno je revizijsko sodišče revizijo skladno z določbo 92. člena ZUS-1 zavrnilo kot neutemeljeno.