Sklep I Up 987/2006 · Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.

[JEDRO]

Po določbi 1. odstavka 19. člena ZPP, ki se po določbah 16. člena ZUS primerno uporablja za vprašanja postopka, ki z ZUS niso določene, mora sodišče ves čas po uradni dolžnosti paziti na svojo stvarno pristojnost. V skladu z 2. odstavkom 17. člena ZPP se stvarna pristojnost presodi na podlagi navedb v tožbi in na podlagi dejstev, ki so sodišču znana.

[OBRAZLOŽITEV]

Z izpodbijanim sklepom se je sodišče prve stopnje na podlagi 19. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s 16. členom Zakona o upravnem sporu (ZUS) izreklo za stvarno nepristojno za odločanje o tožnikovi tožbi, vloženi pri Delovnem in socialnem sodišču v Ljubljani in sodišču prve stopnje z dopisom odstopljeni v nadaljnje reševanje (1. točka izreka) in odločilo, da se po pravnomočnosti tega sklepa zadeva odstopi Delovnemu in socialnemu sodišču v Ljubljani (2. točka izreka), ker izhaja iz tožbenih navedb in tožbi priloženih listin, da tožnik ugovarja višini plačanih in evidentiranih prispevkov za obvezno pokojninsko zavarovanje, po določbi 7. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1) pa je za reševanje sporov s področja pokojninskega zavarovanja pristojno socialno sodišče.

V pritožbi tožnik navaja, da se podatki, ki jih ima Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (ZPIZ) o plačanih prispevkih za pokojninsko zavarovanje, ne ujemajo s podatki iz plačilnih list, ki jih ima sam. Ker so podatki na plačilnih listah računalniško obdelani, meni, da bi davčna uprava kot naslednica bivše Službe družbenega knjigovodstva (SDK) morala ažurirati podatke o plačanih prispevkih. Še posebej, ker je na delovnem sodišču že imel vloženo tožbo proti G. d.o.o, pa jo je umaknil zaradi stečaja tega podjetja, nesporazum med bivšo SDK in ZPIZ pa še ostaja, ZPIZ pa tudi zavlačuje in mu ne da odgovora o seštevku delovne dobe, za kar je zaprosil 22.2.2006.

Pritožba ni utemeljena.

Po določbi 1. odstavka 19. člena ZPP mora vsako sodišče med postopkom ves čas po uradni dolžnosti paziti na svojo stvarno pristojnost. V skladu z 2. odstavkom 17. člena ZPP se stvarna pristojnost presodi na podlagi navedb v tožbi in na podlagi dejstev, ki so sodišču znana. Čeprav je tožnik v dopisu na poziv Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani za dopolnitev tožbe kot naslovno sodišče navedel Upravno sodišče Republike Slovenije, Oddelek v Mariboru, pa vložitev tožbe in druge tožbene navedbe tudi po presoji pritožbenega sodišča nedvomno kažejo, da ne gre za upravni spor, ampak za spor o prispevkih za pokojninsko zavarovanje, za katerega je glede na določbo 7. člena ZDSS-1 pristojno Delovno in socialno sodišče v Ljubljani (12. člen ZDSS-1). Da je namen tožbe doseči popravo evidence o plačanih prispevkih za pokojninsko zavarovanje, ki jo vodi ZPIZ, oziroma upoštevanje podatkov iz plačilnih list v seštevek delovne dobe za priznanje pokojnine, potrjujejo tudi pritožbene navedbe.

Ker je glede na navedeno odločitev sodišča prve stopnje zakonita in pravilna, je pritožbeno sodišče na podlagi 73. člena ZUS zavrnilo pritožbo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep.