Sklep I Up 344/2007 · Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Pritožba se zavrže.

[JEDRO]

Vsakdo, ki v upravnem sporu zahteva varstvo svojih pravic oziroma pravnih koristi, mora ves čas postopka izkazovati pravni interes oziroma pravovarstveno potrebo, kar pomeni, da mora izkazati, da bi ugoditev njegovi zahtevi pomenila zanj določeno pravno korist, ki je brez tega ne bi mogel doseči. Na obstoj pravnega interesa mora sodišče paziti po uradni dolžnosti.

[OBRAZLOŽITEV]

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje tožnika na podlagi 13. člena Zakona o sodnih taksah (ZST) oprostilo plačila sodnih taks, za kar je tožnik prosil v tožbi. V izpodbijanem sklepu je sodišče prve stopnje navedlo, da je tožnik izkazal, da ni imel rednih dohodkov oziroma razen katastrskega dohodka nobenih drugih dohodkov. Zato bi tudi ob siceršnjem stvarnem premoženju plačilo sodne takse v višini 38.000 SIT občutno zmanjšalo sredstva za njegovo preživljanje.

Tožnik vlaga pritožbo zoper izpodbijani sklep in pritožbeno sodišče opozarja, da so bili tožba in z njo povezana dokazila o taksni oprostitvi vloženi dne 28.12.2001. Od takrat pa so se podatki spremenili. Danes pritožnik živi sam, ni več lastnik certifikata, tako katastrsko kot zemljiškoknjižno stanje je čisto drugačno. Predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa.

Pritožba ni dovoljena.

Po presoji pritožbenega sodišča v obravnavanem primeru tožnik nima pravnega interesa za vložitev pritožbe, saj je bilo njegovemu predlogu za oprostitev plačila sodnih taks ugodeno. Vsakdo, ki v upravnem sporu zahteva varstvo svojih pravic oziroma pravnih koristi, mora namreč ves čas postopka izkazovati pravni interes oziroma pravovarstveno potrebo, kar pomeni, da mora izkazati, da bi ugoditev njegovi zahtevi pomenila zanj določeno pravno korist, ki je brez tega ne bi mogel doseči. Na obstoj pravnega interesa mora sodišče paziti po uradni dolžnosti.

V tem primeru je bilo tožnikovemu predlogu za oprostitev plačila sodnih taks ugodeno. Razlogi, zaradi katerih je bil tožnik oproščen plačila sodnih taks pa so irelevantni. Ob takšnem stanju stvari si tožnik po presoji pritožbenega sodišča svojega pravnega položaja v tej zadevi s pritožbo ne more izboljšati, torej zanjo nima pravnega interesa.

Glede na navedeno je pritožbeno sodišče na podlagi 3. odstavka 343. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s 1. odstavkom 22. člena in na podlagi 1. odstavka 107. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 105/2006 ZUS-1), ki je začel veljati 1.1.2007, pritožbo zavrglo.

Ker je vrhovno sodišče pritožbo zavrglo kot nedovoljeno, se do pritožbenih razlogov ni opredeljevalo.