Sklep I Up 368/2007 · Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

[JEDRO]

Ker je pritožbo vložil le tožnikov pooblaščenec, ki ni izkazal, da bi izpolnjeval pogoj iz 2. odstavka 22. člena ZUS-1, je sodišče štelo, da pritožbe ni vložil tožnik sam, pač pa oseba, ki te pravice ni imela. Zato je sodišče pritožbo zavrglo kot nedovoljeno.

[OBRAZLOŽITEV]

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje na podlagi določbe 1. odstavka 343. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) zavrglo kot nedovoljeno pritožbo tožeče stranke zoper sodbo Upravnega sodišča Republike Slovenije v Ljubljani, št. U 2963/2006-6 z dne 7.2.2007, ker je pritožbo vložila kot pooblaščenec tožnika oseba, ki ni izkazala izpolnjevanja pogoja iz 2. odstavka 22. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1, Uradni list RS, št. 105/2006), tožnik sam pa pritožbe lastnoročno ni podpisal.

V pritožbi zoper navedeni sklep tožnik po pooblaščencu navaja, da je bila pritožba zavržena na podlagi določbe 22. člena ZUS-1, čeprav glede te določbe 104. člena ZUS-1 za ta primer očitno ne velja. Določba 2. odstavka 22. člena ZUS-1 se po mnenju tožnika torej uporablja le v novih postopkih, začetih po uveljavitvi ZUS-1. Opozarja tudi na neenako obravnavanje v podobnih zadevah, ko ga je prvostopno sodišče pozvalo, da v skladu z določbami ZPP v določenem roku uredi vprašanje zastopanja oziroma morebitnega podpisa tožbe s strani tožnika.

Pritožba ni utemeljena.

Med upravnim sporom je Ustavno sodišče RS s sklepom, št. U-I-69/07-9 z dne 15.3.2007 (Uradni list RS, št. 26/2007 z dne 23.3.2007), sprejelo pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti drugega stavka 2. odstavka 22. člena ZUS-1, kolikor se nanaša na pritožbo. Z istim sklepom je ustavno sodišče tudi zavrnilo predlog pobudnika za zadržanje izvrševanja določbe drugega stavka 2. odstavka 22. člena ZUS-1. Kot način izvršitve sprejema pobude pa je določilo, da se do končne odločitve ustavnega sodišča izpodbijana določba, kolikor se nanaša na pritožbo, uporablja le v primeru, ko stranka vloži pritožbo po pooblaščencu.

Čeprav ustavno sodišče o pobudi še ni dokončno odločilo, je treba po stališču Vrhovnega sodišča RS v skladu z določbo 44. člena Zakona o ustavnem sodišču upoštevati določen način izvršitve sprejema pobude v vseh postopkih, v katerih do dneva odločitve ustavnega sodišča še ni bilo pravnomočno odločeno. Zato je po presoji pritožbenega sodišča sodišče prve stopnje za izdajo izpodbijanega sklepa imelo zakonsko podlago v določbi 2. odstavka 22. člena ZUS-1, pooblaščenec tožnika pa tudi ni izkazal izpolnjevanja pogoja iz 2. odstavka 22. člena ZUS-1.

Pritožbeno sodišče zavrača pritožbene ugovore, saj določba 1. odstavka 107. člena ZUS-1 izrecno določa, da se glede pravnih sredstev zoper izdane odločbe sodišča uporabljajo določbe ZUS-1, torej tudi določbe 2. odstavka 22. člena ZUS-1, ZAzil pa glede zastopanja pred sodišči tudi nima posebnih določb.

Zaradi navedenega je vrhovno sodišče pritožbo na podlagi določbe 76. v zvezi z 2. odstavkom 82. člena ZUS-1 zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep.