Sodba X Ips 145/2007 · Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Revizija se zavrne.

[JEDRO]

Stroškov, ki so nastali izven obsega napotnice, in stroškov, za katere tožnik ni predložil dokazil o prijavljenih odvetniških storitvah, ni mogoče priznati v postopku dodelitve brezplačne pravne pomoči.

[OBRAZLOŽITEV]

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo na podlagi 1. odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 50/97 in 70/2000, ZUS) zavrnilo tožnikovo tožbo zoper sklep tožene stranke z dne 22.6.2006, s katerim je priznala tožniku nagrado in stroške za nudenje brezplačne pravne pomoči na podlagi napotnice z dne 6.6.2005, skupaj 519.534,96 SIT, zahtevek tožnika za izplačilo nagrade in stroškov za nudenje brezplačne pravne pomoči nad tem zneskom pa je zavrnila.

V obrazložitvi izpodbijane sodbe se sodišče prve stopnje strinja z odločitvijo tožene stranke in z razlogi v obrazložitvi njene odločbe. Sklicuje se na določbe: 2. odstavka 11. člena, 7. alinee 4. odstavka 39. člena in 1. odstavka 40. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (ZBPP). Po presoji sodišča prve stopnje je tožena stranka pravilno odločila, ker tožniku ni priznala stroškov, ki so nastali izven obsega napotnice z dne 6.6.2005. Tožnik ne izpodbija, da je prosilec A.P. zaprosil za dodelitev brezplačne pravne pomoči 2.6.2005. Ob upoštevanju, da je prosilec vložil prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči 2.6.2005, je pravilno stališče tožene stranke, da tožniku ni priznala povrnitve stroškov za storitve, ki jih je tožnik opravil pred 2.6.2005 oziroma 6.6.2005. Tožena stranka je pravilno odločila, ko je zavrnila tožnikov zahtevek za izplačilo stroškov za opravljene storitve, pri katerih manjkajo dokazila o opravljenih storitvah tožnika. Tožena stranka pravilno opozarja na 11. točko napotnice, kjer je določeno, da jo izpolni izvajalec brezplačne pravne pomoči in sicer, da navede obliko, obseg in datum opravljenih dejanj brezplačne pravne pomoči s prilogami. Iz upravnega spisa pa izhaja, da tožnik tudi naknadno in tudi v upravnem sporu ni predložil dokazil o prijavljenih odvetniških storitvah, za katere je tožena stranka odločila, da niso bile dokazane. Pravilno je stališče tožene stranke, da tožnika ni potrebno pozivati k popravi oziroma dopolnitvi predložene napotnice v smislu 67. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP) v zvezi z 2. odstavkom 34. člena ZBPP. Napotnica mora vsebovati tudi priloge. Sklicevanje tožnika, da bi ga morala tožena stranka pozvati k dopolnitvi, je zato neupoštevno. Sodišče prve stopnje je odločilo na seji senata in ni sledilo predlogu tožnika, da se opravi glavna obravnava s tem, da se vpogleda v spis in v vse listine, ki se nahajajo v njem. Tožnik pa ni navedel glede česa dejansko stanje v postopku ni bilo pravilno oziroma popolno ugotovljeno, prav tako tudi ni navedel, kako bi vpogled v upravni spis in listine prikazal drugačno dejansko stanje. Zato sodišče ni opravilo glavne obravnave, ampak je odločilo na seji senata (2. odstavek 50. člena ZUS).

Tožnik vlaga pritožbo zoper izpodbijano sodbo zaradi bistvene kršitve določb postopka v upravnem sporu, zmotne uporabe materialnega prava ter zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Predlaga, da Vrhovno sodišče Republike Slovenije izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje, da opravi nov postopek. V pritožbi navaja, da sodišče prve stopnje dokaznega postopka sploh ni izvajalo, zaradi česar povzeto dejansko stanje ni bilo niti popolno niti pravilno ugotovljeno. Sklicuje se na določbo 1. odstavka 50. člena ZUS.

V tožbi je izrecno zahteval, da sodišče opravi glavno obravnavo. Z izdajo sodbe brez glavne obravnave pa je sodišče prve stopnje bistveno kršilo določbe postopka v upravnem sporu. Storitve brezplačne pravne pomoči je pričel izvajati že v januarju 2005 po prejemu odločbe tožene stranke z dne 7.1.2005, s katero je bila prosilcu odobrena izredna brezplačna pravna pomoč za pravno svetovanje in zastopanje v postopku pred sodiščem na prvi in drugi stopnji v kazenski zadevi, ki se je vodila pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani. Sodišče prve stopnje se pri tem neupravičeno in nepravilno sklicuje na izdajo napotnice z dne 6.6.2005.

Napotnici, ki jo je vložil zaradi priznanje nagrade in stroškov za opravljene storitve, je priložil vse potrebno. Tožena stranka ga ni pozvala, da svojo vlogo - napotnico kakorkoli dopolni, kar bi bila dolžna storiti, če bi bila njegova vloga nepopolna in kar običajno tudi stori. Zakon nikjer eksplicitno ne določa dolžnosti prilaganja prilog, še toliko manj pa določa, katere naj bi te priloge bile. Tožena stranka kot tudi sodišče bi z vpogledom v kazenski spis, ki je bil kot dokazni predlog naveden že v 11. točki napotnice, ugotovila, katera dejanja so bila opravljena in v kakšnem obsegu.

To ne more biti sporno, saj je tožnik vložil tudi natančno specificiran stroškovnik, iz katerega so razvidna vsa dejanja, kakor tudi njihovo trajanje. Vložitev stroškovnika je pa edino, kar ZBPP določa kot obveznost v določbi 8. odstavka 30. člena. To svojo obveznost pa je tožnik v celoti izpolnil. V postopku ni imel možnosti svoje vloge, ki je bila v smislu zakonskih določb popolna, dopolniti, ker na to ni bil niti konkretno opozorjen in pozvan, kar pomeni bistveno kršitev določb postopka, saj se na ta način tožnik ni mogel izjasniti o dejstvih in okoliščinah, pomembnih za sodno odločbo.

To pa je nedvomno vplivalo na zakonitost in pravilnost sodbe, ki je zato nepravilna in nezakonita. Kršene so mu bile osnovne ustavne pravice, določene v 22. in 23. členu Ustave Republike Slovenije.

Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

Pritožbo, ki jo je tožnik vložil v skladu s pravnim poukom iz izpodbijane sodbe, ki je bila izdana po pravilih ZUS, je vrhovno sodišče presojalo po pogojih prehodne določbe 2. odstavka 107. členu ZUS-1 in jo je, ker ne izpolnjuje pogojev za nadaljnjo obravnavo kot pritožba, obravnavalo kot pravočasno in dovoljeno revizijo.

Revizija ni utemeljena.

Revizija se lahko vloži zaradi bistvene kršitve določb postopka v upravnem sporu iz 2. in 3. odstavka 75. člena ZUS-1 in zaradi zmotne uporabe materialnega prava (1. odstavek 85. člena ZUS-1). Revizije ni mogoče vložiti zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja (2. odstavek 85. člena ZUS-1). Vrhovno sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni, pri čemer po uradni dolžnosti pazi na pravilno uporabo materialnega prava (86. člen ZUS-1).

Po presoji revizijskega sodišča je bilo v obravnavani zadevi materialno pravo pravilno uporabljeno. Po določbi 2. odstavka 11. člena ZBPP zajema dodeljena brezplačna pravna pomoč tiste stroške sodnega postopka, ki so nastali po dnevu vložitve prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči ter plačilo za dejanja pravne pomoči, ki do dneva vložitve prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči še niso bila opravljena. Iz 7. alinee 3. odstavka 39. člena ZBPP izhaja, da mora napotnica predvsem vsebovati vrsto, obseg in datum opravljenih dejanj pravne pomoči in osebo oziroma organ, ki jo je izvajal (s prilogami). Po določbi 1. odstavka 40. člena ZBPP je upravičenec dolžan napotnico po končani opravi storitve pravne pomoči vrniti takoj, ko so napotnici priloženi vsi stroškovniki in potrdila o oprostitvi stroškov postopka. Iz 4. odstavka 40. člena ZBPP pa izhaja, da je pogoj za odobritev brezplačne pravne pomoči popolna napotnica. Glede na citirane določbe ZBPP se revizijsko sodišče strinja s presojo sodišča prve stopnje, da tožena stranka ni bila dolžna pozivati tožnika k naknadni dopolnitvi predložene napotnice v smislu 67. člena ZUP v zvezi z 2. odstavkom 34. člena ZBPP. V obravnavani zadevi namreč ni sporno, da je prosilec podal vlogo za brezplačno pravno pomoč dne 2.6.2005, tožnik pa je napotnici z dne 6.6.2005, ki je predmet presoje v tem upravnem sporu, predložil stroškovnik, vendar k slednjemu ni priložil vseh dokazil, ki so potrebna za presojo in priznanje v stroškovniku izkazanih stroškov. Ker pa je dokazno breme pri uveljavljanju priglašenih stroškov na strani tožnika, je bil le-ta dolžan predložiti napotnico s stroškovnikom in z vsemi prilogami, kar pa ni v celoti izpolnil, saj vseh dokazil ni predložil. Zato so bile tudi po presoji revizijskega sodišča pravilno uporabljene zgoraj navedene določbe ZBPP, ko tožena stranka ni priznala tožniku stroškov za odvetniške storitve izven obsega napotnice z dne 6.6.2005. Odločba za brezplačno pravno pomoč z dne 7.1.2005, na katero se tožnik sklicuje, pa ni predmet presoje v tem upravnem sporu.

Po presoji revizijskega sodišča tudi niso bile bistveno kršene določbe postopka v upravnem sporu, ker sodišče prve stopnje ni opravilo glavne obravnave, ki jo je tožnik v tožbi sicer zahteval, saj tožnik ni navedel, kako bi v tožbi predlagani dokaz - vpogled v upravni spis, prikazal drugačno dejansko stanje, kot je bilo že ugotovljeno v upravnem postopku. Zato revizijski ugovori ne morejo vplivati na drugačno odločitev revizijskega sodišča.

Glede na navedeno je vrhovno sodišče na podlagi 92. člena ZUS-1 zavrnilo revizijo kot neutemeljeno.