Sklep VII Ips 1/2006 · Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.

[JEDRO] Tožnik je vedel za obnovitveni razlog pred koncem pritožbenega postopka, katerega obnovo zahteva, saj je iz letnega razporeda sodišča lahko predvideval, da lahko v pritožbenem postopku sodeluje sodnik, s katerim naj bi bil v sporu.

[OBRAZLOŽITEV] Z izpodbijanim sklepom je Vrhovno sodišče RS na podlagi 1. odstavka 89. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS) zavrglo kot prepozno vložen tožnikov predlog za obnovo postopka, končanega s sodbo Vrhovnega sodišča RS, št. I Up 143/2006-6 z dne 29.3.2006. S to sodbo je Vrhovno sodišče RS presodilo, da se pritožbi tožene stranke ugodi, sodba Upravnega sodišča RS, št. U 2525/2005-36 z dne 23.12.2005 pa spremeni tako, da se tožnikova tožba zoper odločbo tožene stranke z dne 15.11.2005 zavrne, in hkrati zavrnilo tudi tožnikovo pritožbo zoper isto sodbo Upravnega sodišča RS. Tožena stranka je z navedeno odločbo zavrnila predlog Sodnega sveta RS z dne 8.9.2005, za imenovanje tožnika na mesto predsednika Okrožnega sodišča, ter odločila, da se tožnik ne imenuje na to mesto. Tožnik je predlagal obnovo postopka iz razloga po 4. točki 1. odstavka 85. člena ZUS, ker je pri odločitvi Vrhovnega sodišča RS v zadevi št. I Up 143/2006-6 sodeloval tudi sodnik, ki bi moral biti po njegovem mnenju po zakonu izločen. V izpodbijanem sklepu Vrhovno sodišče RS meni, da je glede na rok 30-tih dni iz 86. člena ZUS za vložitev predloga za obnovo pravnomočno končanega upravnega spora pomembno, kdaj je tožnik izvedel ali bi lahko izvedel, da je oziroma bo pri sojenju sodeloval sodnik, za katerega meni, da bi moral biti po zakonu izločen. Okoliščine, ki naj bi utemeljevale upravičenost dvoma v sodnikovo nepristranost, so po navedbah samega tožnika obstajale še pred vložitvijo njegove pritožbe v upravnem sporu v zvezi z njegovim imenovanjem za predsednika sodišča. Prav tako je iz predloga za obnovo postopka razvidno, da je tožnik vedel, da je sodnik razporejen na upravni oddelek Vrhovnega sodišča RS, in sicer po letnem razporedu na pravno področje zadev osebnih stanj (kandidiranj, imenovanj, izvolitev in razrešitev). Zato je po presoji sodišča tožnik za izločitveni razlog vedel in ga je imel možnost uveljavljati že ob vložitvi pritožbe, vsekakor pa, preden je bil postopek s pritožbami v upravnem sporu končan. Ker tedaj izločitve ni zahteval, je v skladu z določbo 1. odstavka 86. člena ZUS njegov predlog za obnovo postopka prepozen in ga je zato na podlagi 1. odstavka 89. člena ZUS zavrglo kot prepoznega. Zoper sklep o zavrženju predloga za obnovo postopka vlaga tožnik pritožbo, v kateri uveljavlja: – napačno uporabo materialnega prava, in sicer ustavne pravice do nepristranskega sodišča (1. odstavek 23. člena Ustave Republike Slovenije) ter na to ustavno določbo vezanega določila 4. alinee 1. odstavka 85. člena ZUS, – kršitev pravice do naravnega sodnika iz 2. odstavka 23. člena Ustave, – napačno uporabo procesnih določb, in sicer 2. stavka v 1. odstavku 86. člena ter 3. odstavka 85. člena ZUS v zvezi z določbo 1. odstavka 89. člena ZUS, – kršitev procesne ustavne pravice iz 22. člena Ustave, – zmotno ugotovitev dejanskega stanja, in sicer glede na vprašanje, kdaj je izvedel za izločitveni razlog iz 4. točke 1. odstavka 85. člena ZUS. Pritožbene ugovore glede nepravilne uporabe določb ZUS je tožnik strnil v točki A).