Sodba I Up 912/2003 · Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba.

[JEDRO]

Pristojni organ mora preizkusiti, ali je predlog za obnovo postopka dovoljen, popoln in pravočasen, ali ga je podala upravičena oseba in ali je okoliščina, na katero se predlog opira, verjetno izkazana.

[OBRAZLOŽITEV]

Z izpodbijano sodbo je prvostopno sodišče na podlagi 1. odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS, Uradni list RS, št. 50/97 in 70/2000) zavrnilo tožničino tožbo zoper odločbo tožene stranke z dne 15.10.2001, s katero je ta ugodila pritožbi B.B. (stranke z interesom v tem upravnem sporu) zoper odločbo Upravne enote Lenart z dne 14.9.1995, odločbo prve stopnje odpravila in zadevo vrnila organu prve stopnje v ponovno odločanje. Prvostopni upravni organ je z navedenim sklepom kot neutemeljen zavrnil predlog B.B. za obnovo postopka, končanega z odločbo (obrtnim dovoljenjem) Sekretariata za družbenogospodarske zadeve Občine Lenart z dne 23.3.1990.

Po presoji sodišča prve stopnje je izpodbijana odločba tožene stranke pravilna in zakonita. Sklicuje se na razloge, ki jih je v odločbi navedla tožena stranka (2. odstavek 67. člena ZUS). Tožena stranka je navedeno odločbo izdala v ponovljenem postopku v zvezi s sodbo Upravnega sodišča RS, Oddelka v Mariboru, št. U 356/96 z dne 8.5.2001, ki je postala pravnomočna 12.7.2001. V navedeni sodbi je sodišče opozorilo, da bi moral organ v predhodnem postopku posebej preizkusiti ali predlog za obnovo izpolnjuje formalne pogoje za reševanje stvari, kar iz odločbe prvostopnega organa ne izhaja. Po presoji sodišča prve stopnje je tožena stranka v ponovljenem postopku upoštevala stališče iz navedene sodbe. Presodila je, da je pritožba zoper odločbo prvostopnega organa (št. 313-4/90 z dne 14.9.1995) utemeljena in je navedeno odločbo odpravila ter zadevo vrnila organu prve stopnje v ponovno odločanje, pri čemer je prvostopni organ opozorila, da mora v ponovljenem postopku preizkusiti, ali je predlog za obnovo sploh pravočasen in ali ga je podala upravičena oseba ter na podlagi ugotovljenega izdati ustrezno odločbo. Glede tožbenih navedb, da bi morala imeti tožnica v ponovljenem postopku pri toženi stranki možnost sodelovati, sodišče pripominja, da je tožena stranka izpodbijano odločbo izdala v zvezi z pravnomočno sodbo (U 356/96), na podlagi katere je bila tožena stranka dolžna ponovno odločati o pritožbi, torej ne gre za nov postopek, o katerem tožnica ne bi bila seznanjena. Sodišče pa je zavrnilo tudi tožbene navedbe, da bi bila tožena stranka dolžna o odločanju obvestiti tožnico. Tožena stranka je odločala zgolj o zakonitosti citirane odločbe prvostopnega upravnega organa, kolikor bo obnova postopka dovoljena, o čemer lahko odloča samo prvostopni organ, pa bo tožnica svoje pravice oziroma pravne koristi varovala v obnovljenem postopku.

Tožnica vlaga pritožbo zoper izpodbijano sodbo zaradi vseh pritožbenih razlogov iz 1. odstavka 72. člena ZUS. Navaja, da je sodišče prve stopnje izdalo izpodbijano sodbo ne da bi ji omogočilo kakršnokoli aktivno ali pasivno sodelovanje v postopku odločanja, pridobivanja dokazov in drugega gradiva za odločitev. Ni je obvestilo o seji dne 7.5.2003 in ji tudi ni poslalo odgovora na tožbo, tako da na navedbe v odgovoru na tožbo ni mogla odgovoriti. To pa pomeni kršitev načela kontradiktornosti postopka v upravnem sporu. Navaja, da je stališče glede materialnega prava zapisala v tožbi in jih zato v pritožbi ne ponavlja. Predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo "odpravi" oziroma spremeni v skladu s pritožbenimi navedbami tako, da bo tožbenemu zahtevku v celoti ugodeno, podrejeno pa, da "odpravi" izpodbijano sodbo in zadevo vrne v ponoven postopek sodišču prve stopnje. Priglaša tudi stroške pritožbenega postopka.

Stranka z interesom v tem upravnem sporu B.B. prosi, naj se zadeva rešuje prednostno, ker gre za motenje posesti in predlaga, da se pritožba zoper izpodbijano sodbo zavrže.

Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

Pritožba ni utemeljena.

Po presoji pritožbenega sodišča je odločitev sodišča prve stopnje pravilna in temelji na zakonu, za svojo odločitev pa je sodišče navedlo tudi utemeljene razloge.

Kot izhaja iz izpodbijane sodbe in podatkov v upravnih spisih, je upravni organ prve stopnje odločal o obnovi postopka, ne da bi pred tem izvedel tako imenovani predhodni preizkus predloga za obnovo postopka, ki po določbah 267. člena ZUP obsega preizkus, ali predlog izpolnjuje procesne pogoje za njegovo vsebinsko obravnavanje. To pomeni, da mora pristojen organ preizkusiti, ali je predlog dovoljen, popoln in pravočasen, ali ga je podala upravičena oseba in ali je okoliščina, na katero se predlog opira, verjetno izkazana. Ker tega prvostopni organ ni naredil, je pravilna odločitev tožene stranke, s katero se sodišče prve stopnje strinja, da je pritožbi ugodila, odpravila odločbo organa prve stopnje in mu zadevo vrnila v ponoven postopek.

Pritožbeni ugovori na drugačno odločitev ne morejo vplivati. Tožničin očitek, da je sodišče prve stopnje kršilo načelo kontradiktornosti s tem, ker je ni obvestilo o seji, na kateri je o zadevi odločilo, ni utemeljen. Tožnica je s tožbo res predlagala, da jo sodišče zasliši in je s tem posredno predlagala opravo glavne obravnave, vendar dejstvo, da je sodišče sodilo na seji, po presoji pritožbenega sodišča ni vplivalo ali moglo vplivati na zakonitost in pravilnost izpodbijane sodbe. Neutemeljen je tožničin ugovor, da ji ni bilo omogočeno pridobivanje dokazov in drugega gradiva za odločitev, saj je tožnica imela možnost predlagati dokaze v tožbi, kar je tudi storila. Sodišče prve stopnje je v tem upravnem sporu presojalo zakonitost odločbe tožene stranke, ki je ugotovila, da prvostopen organ ni opravil predhodnega preizkusa predloga za obnovo postopka in je zadevo vrnila prvostopnemu organu v ponovni postopek. V tej fazi postopka niti tožena stranka niti sodišče ni po vsebini odločalo o zadevi. Kot izhaja iz izpodbijane sodbe in sodnega spisa, stranka z interesom v obravnavani zadevi ni odgovorila na tožbo, ampak je poslala sodišču prve stopnje le izvod pravnomočne sodbe U 356/96 ter ob tem navedla, "da pride v poštev le obnova postopka". Zato je neutemeljen očitek pritožbe, da je sodišče kršilo pravila postopka v upravnem sporu, ker tožnici ni poslalo odgovora na tožbo.

Glede na navedeno in ker niso podani razlogi, na katere mora sodišče paziti po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče na podlagi 73. člena ZUS tožnikovo pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo.

Tožnica s pritožbo ni uspela, zato bo morala sama kriti svoje stroške pritožbenega postopka (1. odstavek 165. in 154. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi s 1. odstavkom 16. člena ZUS).