Sklep I Up 406/2006 · Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.

[JEDRO] Razrešitev odvetnika, določenega za izvajanje brezplačne pravne pomoči je povezano z odobreno pravno pomočjo; prosilec zato praviloma izkazuje pravni interes za vložitev tožbe, s katero uveljavlja razrešitev odvetnika. Ker je tožnik sodno varstvo zoper določitev odvetnice za izvajanje brezplačne pravne pomoči že uveljavil v drugem upravnem sporu, je pritožbeno sodišče pritrdilo stališču sodišča prve stopnje, da v tem upravnem sporu (presoja zakonitosti odločbe s katero je bila zavrnjena zahteva odvetnice, da se jo razreši) tožnik ne izkazuje potrebnega pravnega interesa.

[OBRAZLOŽITEV] Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje na podlagi 4. točke 1. odstavka 34. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS) zavrglo tožbo tožnika proti odločbi tožene stranke z dne 8.9.2005 (1. točka izreka) ter tožnika oprostilo plačila sodnih taks (2. točka izreka). Z navedeno odločbo je tožena stranka zavrnila kot neutemeljeno zahtevo odvetnice A.A. za njeno razrešitev v zadevi ... Sodišče prve stopnje v razlogih med drugim navaja, da je bila z izpodbijano odločbo zahteva odvetnice za njeno razrešitev v zadevi ... (ob upoštevanju predhodnega in zavezujočega mnenja odvetniške zbornice - 4. odstavek 30. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči, dalje: ZBPP) zavrnjena kot neutemeljena. V postopku, v katerem gre za razrešitev odvetnika, ki je določen za izvajanje brezplačne pravne pomoči, se ugotavlja zgolj utemeljenost razlogov, zaradi katerih odvetnik ne more prevzeti izvajanja brezplačne pravne pomoči. V obravnavanem primeru razlogi, ki jih je navedla odvetnica (sodelovanje v postopkih brezplačne pravne pomoči naj bi odpovedala), niso utemeljeni. Zato je s sklicevanjem na 1. odstavek 4. člena ZUS presodilo, da v tej zadevi B.B., ki mu je bila brezplačna pravna pomoč odobrena in je vložil tožbo, ne izkazuje potrebnega pravnega interesa, ki je procesna predpostavka za dopustnost vsakega upravnega spora. Odločitev tožene stranke (da z razlogi, ki jih je navedla odvetnica - odpovedala naj bi sodelovanje v postopkih brezplačne pravne pomoči) ne posega v pravice in pravne koristi tožnika. Ta izkazuje pravni in dejanski interes v upravnem sporu, št. U 278/2006, v katerem izpodbija odločbo tožene stranke, s katero je za izvajanje brezplačne pravne pomoči določena odvetnica A.A. Tožnik v pritožbi ponavlja tožbene navedbe, da ga odvetnica A.A. ne more zastopati, sodišče pa namerno zavlačuje z reševanjem njegovih zahtevkov in mu s tem povzroča nepopravljivo materialno in nematerialno škodo; njegovi odškodninski zahtevki do Republike Slovenije naj bi se povečali že na 30.000.000 evrov. Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila. Pritožba ni utemeljena. V zadevi gre za razrešitev odvetnice, ki je bila tožniku z odločbo z dne 16.6.2005 določena za izvajanje brezplačne pravne pomoči. Tožena stranka po navedbah sodišča prve stopnje v izpodbijani sodbi v tem postopku ugotavlja, ali so razlogi, zaradi katerih odvetnik ne more prevzeti izvajanja brezplačne pravne pomoči, opravičljivi oziroma utemeljeni. Zato meni, da odločitev tožene stranke, ki je sicer v obravnavanem primeru presodila, da s strani odvetnice uveljavljani razlogi niso utemeljeni (kar je sicer predmet presoje v tem upravnem sporu) v ničemer ne posega v pravice in pravne koristi prosilca za brezplačno pravno pomoč. Po ustaljeni sodni praksi vrhovnega sodišča (sklep I Up 646/2005 z dne 26.5.2005, sklep I Up 1430/2005 z dne 19.1.2006) prosilcu za brezplačno pravno pomoč ni mogoče odrekati pravnega interesa v zadevi, v kateri mu je organ za brezplačno pravno pomoč odobril brezplačno pravno pomoč in za njeno izvajanje določil odvetnika. Vprašanje razrešitve odvetnika je namreč neposredno povezano s prosilcu odobreno brezplačno pravno pomočjo. Vendar pa je v obravnavanem primeru tožnik proti odločbi, s katero mu je bila za izvajanje brezplačne pravne pomoči z odločbo z dne 21.2.2005 določena odvetnica A.A. že uveljavljal svoje nestrinjanje in navajal razloge za odvetničino razrešitev v upravnem sporu, o katerem je sodišče prve stopnje že odločilo s sodbo U 278/2006-36 z dne 1.2.2006, ki jo tožnik izpodbija s pritožbo pred vrhovnim sodiščem (zadeva I Up 466/2006). Tožnik je torej sodno varstvo zoper določitev odvetnice A.A. za izvajanje brezplačne pravne pomoči že uveljavil v drugem upravnem sporu. Zato je pritožbeno sodišče pritrdilo stališču sodišča prve stopnje, da v tem upravnem sporu tožnik ne izkazuje potrebnega pravnega interesa. Zato je njegovo pritožbo na podlagi 73. člena ZUS zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.