Sodba I Up 282/2003 · Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba.

[JEDRO]

Če inšpektor ugotovi, da gre za nevarne proizvode, ima v 5. členu Zakona o splošni varnosti proizvodov pooblastilo, da prepove dajanje v promet oziroma umik prometa proizvodov ter da zagotovi pravočasno in primerno obveščenost oseb, ki bi utegnile biti izpostavljene nevarnosti.

[OBRAZLOŽITEV]

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi 1. odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS, Uradni list, RS, št. 50/97 in 70/2000) zavrnilo tožbo tožeče stranke zoper odločbo tožene stranke z dne 22.5.2001. S to odločbo je tožena stranka zavrnila pritožbo tožeče stranke zoper odločbo tržnega inšpektorja Tržnega inšpektorata Republike Slovenije z dne 6.11.2000. Z navedeno odločbo tržnega inšpektorja je bil tožeči stranki odrejen inšpekcijski ukrep prepoved dajanja v promet izdelka univerzalni napajalnik tip A proizvajalca ..., dokler navedeni napajalnik ne bo glede segretkov v celoti ustrezal standardu ... (točka 1. izreka), dajanja v promet nevarnih izdelkov "univerzalni napajalnik tip B. istega proizvajalca in umik iz prometa vseh kosov tega napajalnika (točka 2. in 3. izreka), umik iz prometa vseh kosov smrtno nevarnega izdelka "napajalnik tipa C., znamke ... za avtomatsko telefonsko tajnico znamke P.", proizvajalca .... Kitajska ( točka 4. izreka ) ter, da z vidno objavo v dnevnih časopisih ..., ... in ... obvesti uporabnike oziroma kupce izdelka "avtomatska telefonska tajnica" znamke ..., o smrtno nevarnem napajalniku znamke ..., ki je sestavni del za uporabo avtomatske telefonske tajnice, in sicer s sliko napajalnika v najmanjši velikosti 15 x 15 cm (točka 5. izreka) ter odločeno, da tožeča stranka po končanem umiku izdelka iz prometa obvesti tržnega inšpektorja o številu umaknjenih izdelkov iz 3. in 4. točke izreka, da je tožeča stranka dolžna plačati stroške postopka v znesku 487.018,50 SIT ter o plačilu stroškov predložiti dokazilo tržnemu inšpektorju in da pritožba ne zadrži izvršitve odločbe (6., 7., 8. in 9. točka izreka).

Sodišče prve stopnje je kot neutemeljen zavrnilo tožbeni ugovor, da inšpekcijski ukrep, s katerim je bila tožeči stranki odrejena objava oglasa (5. točka izreka prvostopne odločbe) ni obrazložen, zato odločbe ni mogoče preizkusiti. Sodišče navaja, da je podlaga za inšpekcijski ukrep, odrejen v 5. točki izreka, 8. alinea 5. člena Zakona o splošni varnosti proizvodov (ZSVP, Uradni list RS, št. 23/99). Po tej določbi ne gre, kot zmotno meni tožeča stranka, za odločanje po prostem preudarku v smislu določbe 5. odstavka 214. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP). V navedeni določbi ima tržni inšpektor pooblastilo, da zagotovi obveščanje in sicer prav v vseh dnevnih časopisih ter drugih sredstvih javnega obveščanja. Sodišče še dodaja, da, ker je, kot izhaja iz podatkov upravnih spisov, tožeča stranka ukrep, odrejen s 5. točko izreka inšpekcijske odločbe, že izvršila, nima več pravnega interesa za tožbo, saj si tudi, če bi s tožbo uspela, ne more izboljšati pravnega položaja.

Tožeča stranka v pritožbi navaja, da je nepravilen sklep sodišča prve stopnje, da pravni interes za tožbo ni podan. Če bi namreč s tožbo uspela, bi lahko uveljavljala vrnitev že plačanih stroškov v zvezi z objavo in tudi povrnitev povzročene škode. Predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje, da opravi nov postopek.

Pritožba ni utemeljena.

Po presoji pritožbenega sodišča je odločitev sodišča prve stopnje pravilna in ima podlago v določbi 5. člena ZSVP, na katero se pravilno sklicuje sodišče prve stopnje. V tej določbi ima tržni inšpektor med drugim pooblastilo, da prepove dajanje v promet oziroma odredi umik prometa proizvodov, ki so se izkazali za nevarne (1. alinea 5. člena) ter da zagotovi pravočasno in primerno obveščenost oseb, ki bi utegnile biti izpostavljene nevarnosti (8. alinea 5. člena). Že ugotovitev, da gre za nevarne proizvode, je torej zadostna podlaga za odreditev inšpekcijskega ukrepa, kakršen je bil odrejen tožeči stranki v 5. točki izreka. Da se ukrep iz 5. točke izreka nanaša na proizvod, za katerega je bilo ugotovljeno, da je smrtno nevaren, izhaja iz podatkov spisa in tej ugotovitvi tožeča stranka niti ne nasprotuje. Zato je po presoji pritožbenega sodišča tržni inšpektor s tem, ko je odredil objavo in določil način, vsebino in obliko objave, ravnal skladno s pooblastili, ki mu jih daje navedeni zakon. In ker prvostopna odločba vsebuje razloge zaradi katerih je bila objava odrejena, je tudi po presoji pritožbenega sodišča tožbeni ugovor neutemeljen.

Res je sicer, kar navaja tožeča stranka v pritožbi, da s tem, ko je izvršila sporni inšpekcijski ukrep, njen pravni interes za tožbo ni prenehal, kot nepravilno navaja sodišče prve stopnje. Vendar ta nepravilnost ni vplivala na odločitev. Sodišče prve stopnje je namreč tožbo obravnavalo po vsebini in pravilno presodilo, da je ta neutemeljena. Zato je s tem, ko je tožbo zavrnilo, pravilno uporabilo določbo 1. odstavka 59. člena ZUS.

Glede na navedeno je pritožbeno sodišče pritožbo na podlagi 73. člena ZUS zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijano sodbo.