Sodba I Up 1560/2005 · Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba.

[JEDRO] Lastnik sosednjega zemljišča ima pravico udeleževati se postopka pri izdaji dovoljenja za gradnjo.

[OBRAZLOŽITEV] Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi določbe 1. odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS) zavrnilo tožbo tožeče stranke proti odločbi tožene stranke z dne 22.10.2003. Tožena stranka je z navedeno odločbo zavrnila pritožbo tožeče stranke zoper sklep Upravne enote Sežana z dne 31.5.2002. Z navedenim sklepom je prvostopni organ ugodil predlogu družbe K MTS in dovolil obnovo postopka, ki je bil končan z odločbo istega organa, s katero je bilo izdano enotno dovoljenje za gradnjo z dne 8.6.2001, na podlagi katerega je investitor - tožeča stranka - postavil tri reklamne roto panoje na Mednarodnem mejnem prehodu Lipica na zemljiščih s parc. št... Obnova postopka je bila dovoljena v obsegu, da se predlagatelj obnove pritegne v postopek kot stranka. Hkrati je bilo še odločeno, da se zadrži izvršitev enotnega dovoljenja za gradnjo z dne 8.6.2001. Tožena stranka je ugotovila, da je navedena odločitev prvostopnega organa pravilna in zakonita, saj K MTS kot lastnik sosednjih zemljišč ni sodeloval v postopku pridobitve spornega gradbenega dovoljenja. Nedvomno pa je izkazal pravni interes za udeležbo v postopku kot lastnik sosednjih zemljišč. Tudi sodišče prve stopnje v razlogih izpodbijane sodbe ugotavlja, da je podan obnovitveni razlog iz 9. točke 260. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP) in da je bilo pravilno odločeno, da je bilo predlogu K MTS iz razloga nemožnosti sodelovanja v postopku ugodeno. Tožeča stranka v pritožbi predlaga razveljavitev sodbe in vrnitev zadeve prvostopnemu sodišču v ponovno obravnavo. Gre za območje Mejnega prehoda Lipica, vendar se je v času upravnega spora stanje spremenilo, saj je Slovenija vstopila v EU. Odgovori na pritožbo niso bili vloženi. Pritožba ni utemeljena. Predmet spora se nanaša na dovolitev obnove postopka izdaje enotnega dovoljenja za gradnjo, izdanega tožeči stranki kot investitorju za postavitev treh roto panojev na Mednarodnem mejnem prehodu Lipica, ki je postalo pravnomočno 12.7.2001. Predlog za obnovo postopka je podalo podjetje K MTS, ki je uveljavljalo obnovitveni razlog po 9. točki 260. člena ZUP, to je razlog nemožnosti sodelovanja v postopku. Prvostopni organ je predlogu ugodil in dovolil obnovo postopka v obsegu, da se predlagatelja obnove pritegne kot stranko v postopku. Takšna odločitev je pravilna tudi po presoji pritožbenega sodišča. Navedeni obnovitveni razlog deluje sam po sebi in zadošča za obnovo postopka. Izhaja iz izkazanega pravnega interesa stranke oziroma pravice, da se udeležuje postopka. Tudi po presoji pritožbenega sodišča ima predlagatelj obnove kot lastnik sosednjih zemljišč pravico sodelovati v postopku izdaje enotnega dovoljenja za gradnjo. Po določbi 42. člena ZUP ima pravico udeleževati se postopka oseba, ki izkaže pravni interes. Pravilno se sodišče prve stopnje sklicuje na Zakon o urejanju naselij in drugih posegov v prostor, ki je veljal v času odločanja, ter prostorske izvedbene akte. Pravilno ugotavlja, da ti predpisi določajo pogoje za poseg v prostor, ki se tičejo tudi velikosti, lege objektov in podobno, kakor tudi njihovih vplivov na okolje. Predlagatelj obnove postopka kot neposredni sosed investitorja ima zato pravico udeleževati se postopka, v katerem se odloča o dovolitvi predlaganega posega v prostor, saj v tem postopku varuje svoje pravice in pravne koristi, ki mu gredo na podlagi prostorskih predpisov. Ali pa poseg dejansko vpliva na pravice, bo ugotavljal pristojni organ v obnovljenem postopku, tako kot sta to pravilno navedla tožena stranka in sodišče prve stopnje. Glede na navedeno pritožbeni ugovori ne morejo vplivati na drugačno odločitev pritožbenega sodišča. Okoliščina, ki jo uveljavlja pritožba (sprememba v zvezi z vstopom Slovenije v EU) sama zase ne pomeni relevantnega dejstva v konkretnem primeru, ko gre za odločanje o obnovi na podlagi navedenega obnovitvenega razloga. Zato je Vrhovno sodišče Republike Slovenije kot pritožbeno sodišče na podlagi določbe 73. člena ZUS pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje.