Legislator Case Law & Legislation
Sodba I Up 1517/2003 ECLI:SI:VSRS:2006:I.UP.1517.2003 AI generated

Sodba I Up 1517/2003 · Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Case Number Sodba I Up 1517/2003
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date

Legislator summary

AI generated

Pred uveljavitvijo novele Zden-B je poleg zakonske določbe, uveljavljene v praksi, da se za bistveno zmanjšanje vrednosti nepremičnine šteje zmanjšanje za več kot 30% njene vrednosti, uvedel še dodatna merila. Z izpodbijano sodbo je Upravno sodišče Republike Slovenije kot sodišče prve stopnje na podlagi določbe 1. odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS) zavrnilo tožnikovo tožbo proti odločbi tožene stranke z dne 12.12.1996. Z navedeno odločbo je tožena stranka zavrnila tožnikovo pritožbo zoper delno odločbo Upravne enote L., Izpostava Š. z dne 21.5.1996, s katero je bilo denacionalizacijskemu upravičencu (tožniku) vrnjeno z vzpostavitvijo lastninske pravice 6 stanovanj v stavbi T., L., brez doplačila odškodnine za ugotovljeno zmanjšano vrednost teh stanovanj za 7,05, z utemeljitvijo, da se zmanjšana vrednost, ki ne presega 30% vrednosti nepremičnin, ne upošteva.

Legislator headnote

AI generated

Sodba I Up 1517/2003 · Vrhovno sodišče Republike Slovenije: Z izpodbijano sodbo je Upravno sodišče Republike Slovenije kot sodišče prve stopnje na podlagi določbe 1. odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS) zavrnilo tožnikovo tožbo proti odločbi tožene stranke z dne 12.12.1996. Z navedeno odločbo je tožena stranka zavrnila tožnikovo pritožbo zoper delno odločbo Upravne enote L., Izpostava Š. z dne 21.5.1996, s katero je bilo denacionalizacijskemu upravičencu (tožniku) vrnjeno z vzpostavitvijo lastninske pravice 6 stanovanj v stavbi T., L., brez doplačila odškodnine za ugotovljeno zmanjšano vrednost teh stanovanj za 7,05, z utemeljitvijo, da se zmanjšana vrednost, ki ne presega 30% vrednosti nepremičnin, ne upošteva.

Keywords

AI generated
termination of disability benefits reduction of benefits unemployment benefits overpayment restitution of nationalized property voluntary unemployment state compensation
AI generated
VSRS sklep II Ips 73/2014
Tožeča stranka je v tožbi navedla, da so bile v denacionalizacijskem postopku pred Upravno enoto Jesenice izdane delne odločbe, s katerimi so bili zavrnjeni deli zahtevka za vrnitev nepremičnin v naravi zaradi pravne ali stvarne nemožnosti vrnitve. Zato je v tem delu zahtevala odškodnino v skladu z 10. členom Zakona o ponovni vzpostavitvi agrarnih skupnosti ter vrnitvi njihovega premoženja in pravic (v nadaljevanju ZPVAS). S primarnim zahtevkom je zahtevala, da ji tožena stranka plača 668.028,00 EUR v obveznicah Slovenske odškodninske družbe, d. d. v roku treh mesecev po pravnomočnosti sodbe s pripadajočimi zamudnimi obrestmi po Zakonu o Slovenskem odškodninskem skladu. S podrejenim zahtevkom je zahtevala, da tožena stranka enako odškodnino plača poimensko navedenim upravičencem, in sicer vsakemu izmed njih 1/93 oziroma znesek 7.183,10 EUR.
VSRS Sklep II Ips 317/2016
Sodišče prve stopnje je (z revizijsko relevantnim delom sklepa) odločilo: - denacionalizacijski upravičenki (tj.
VSRS Sodba X Ips 155/2013
Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi prvega odstavka 63.
Sodba II Ips 350/2004
Ni vzročne zveze med dejanjem upravnega organa, ki je kot nepristojen odločal o tožnikovi pravici, in nastalo škodo, ki je ne bi bilo, če bi se tožnik obrnil na pravi organ že pred odločitvijo nepristojnega organa ali po njej. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek, da morata prva in druga tožena stranka plačati tožniku 14,396.521,55 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 9.4.2002 dalje. Zavrnilo je tudi eventualni tožbeni zahtevek, da mora druga tožena stranka plačati tožniku 5,293.667,80 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 9.4.2002 dalje, tretja tožena stranka 1,548.765 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 19.3.1998 dalje in da mora četrta tožena stranka plačati tožniku 2,189.783 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi, prav tako od 19.3.1998 dalje. Ugotovilo je namreč, da je bil tožnik imetnik stanovanjske pravice na kar dveh stanovanjih v hiši, ki je bila z delno odločbo o denacionalizaciji z dne 3.12.1996 vrnjena denacionalizacijskima upravičencema. Ministrstvo za okolje in prostor (v nadaljnjem besedilu: MOPE) je 29.9.1997 izdalo akt št...(v nadaljnjem besedilu:
Sodba X Ips 2/2010
Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi prvega odstavka 63.

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba.

[JEDRO]

Pred uveljavitvijo novele Zden-B je poleg zakonske določbe, uveljavljene v praksi, da se za bistveno zmanjšanje vrednosti nepremičnine šteje zmanjšanje za več kot 30% njene vrednosti, uvedel še dodatna merila.

[OBRAZLOŽITEV]

Z izpodbijano sodbo je Upravno sodišče Republike Slovenije kot sodišče prve stopnje na podlagi določbe 1. odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS) zavrnilo tožnikovo tožbo proti odločbi tožene stranke z dne 12.12.1996. Z navedeno odločbo je tožena stranka zavrnila tožnikovo pritožbo zoper delno odločbo Upravne enote L., Izpostava Š. z dne 21.5.1996, s katero je bilo denacionalizacijskemu upravičencu (tožniku) vrnjeno z vzpostavitvijo lastninske pravice 6 stanovanj v stavbi T., L., brez doplačila odškodnine za ugotovljeno zmanjšano vrednost teh stanovanj za 7,05, z utemeljitvijo, da se zmanjšana vrednost, ki ne presega 30% vrednosti nepremičnin, ne upošteva.

Tožena stranka v izpodbijani odločbi in sodišče prve stopnje v izpodbijani sodbi pritrjujeta ugotovitvam in presoji, da se zmanjšana vrednost, ki ne presega 30% vrednosti nepremičnin, ne upošteva.

Tožnik v pritožbi navaja, da v svojem življenju ni storil nič protizakonitega. Sodišče je napačno presojalo. Opominja na resnost zadeve. Smiselno izpodbija sodbo sodišča prve stopnje in predlaga njeno razveljavitev.

Odgovori na pritožbo niso bili vloženi.

Pritožba ni utemeljena.

Tudi po presoji pritožbenega sodišča je tožena stranka pravilno zavrnila ugovor tožnika, da je prvostopni organ napačno štel, da gre v konkretnem primeru za nebistveno zmanjšanje vrednosti vrnjenih nepremičnin, ker ta zmanjšana vrednost znaša 21.933 DEM (vrednost stanovanj v času podržavljenja je bila 333.213 DEM in v času vračanja 311.280 DEM).

Zakon o denacionalizaciji pred uveljavitvijo novele ZDen-B za primer bistvenega zmanjšanja vrednosti podržavljene nepremičnine v 26. členu ZDen ni opredelil, kdaj se šteje, da gre za bistveno zmanjšanje vrednosti podržavljene nepremičnine. Toda že sodna praksa se je opredelila za to, da gre za bistveno zmanjšanje vrednosti konkretne nepremičnine, če se je njena vrednost zmanjšala za več kot 30% njene vrednosti. V konkretnem primeru je izvedenec gradbene stroke ugotavljal vrednost vrnjenega premoženja v času podržavljenja in v času vrnitve. Ugotovil je, da se je vrednost tega premoženja zmanjšala za 21.933 DEM, kar pomeni 7,05 njene vrednosti ob podržavljenju. Glede na uveljavljeno pravno prakso v podobnih primerih je tudi po presoji pritožbenega sodišča pravilna odločitev prvostopnega organa, da se predmetne nepremičnine vrnejo upravičencu brez preračunavanja razlike v vrednosti.

Z novelo ZDen-B je bil v 3. odstavku 26. člena opredeljen prvotno neopredeljen pravni pojem bistveno zmanjšanje vrednosti, tako, da je kot bistveno zmanjšanje vrednosti določeno tudi z zakonsko določbo, ki je povzela že v praksi uveljavljeno merilo. Poleg tega je dopolnjeni 3. odstavek 26. člena navedeno merilo korigiral tudi tako, da je upravičenec do plačila upravičen, če razlika v vrednosti presega 1/2 prvoobjavljenega bruto domačega proizvoda na prebivalce Republike Slovenije v letu pred vložitvijo zahteve za denacionalizacijo, ne glede na to, ali je zmanjšanje vrednosti bistveno ali ne. Oba upravna organa sta v zadevi odločala še pred uveljavitvijo te novele. Glede na določbo 27. člena ZDen-B bi morala biti upoštevana tudi nova ureditev, kar bi v konkretnem primeru pomenilo obveznost upravnega organa, da ravna po 26. členu iste novele. Iz predloženih spisov tako ravnanje ne izhaja. Toda sodišče prve stopnje je v zadevi odločilo 8.10.2003, torej že po poteku 60-dnevnega materialnega roka iz 26. člena ZDen-B, ki je pričel teči po 6.11.1998. Zato tudi pritožbeno sodišče nima podlage, da bi zaradi te okoliščine poseglo v izpodbijano sodbo.

Glede na navedeno je Vrhovno sodišče kot pritožbeno sodišče na podlagi določbe 73. člena ZUS pritožbo v tem delu zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje.