Sklep I Up 1185/2004 · Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Pritožba se zavrne in se potrdi 3. točka izreka izpodbijanega sklepa.

[JEDRO]

Ker je bil tožnikov predlog za oprostitev plačila sodnih taks vložen po vložitvi tožbe, je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko je zavrglo tožnikov predlog za oprostitev plačila takse za tožbo v skladu z določbo 1. odstavka 14. člena ZST.

[OBRAZLOŽITEV]

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrglo tožnikovo tožbo zoper Obrtno zbornico Slovenije (1. točka izreka), zavrglo tožnikovo tožbo zoper Območno obrtno zbornico L.-Š. (2. točka izreka) in zavrglo tožnikov predlog za oprostitev plačila sodne takse za tožbo, ugodilo pa je tožnikovemu predlogu za oprostitev plačila sodne takse za sklep (3. točka izreka).

Tožnik je po vsebini vložil pritožbo le zoper 3. točko izreka izpodbijanega sklepa in sicer zoper tisti del, s katerim je sodišče prve stopnje zavrglo tožnikov predlog za oprostitev plačila sodne takse za tožbo. Navaja, da se z odločitvijo sodišča prve stopnje ne strinja, saj je skladno s 5. členom in z 2. odstavkom 14. člena Zakona o sodnih taksah (ZST) upravičen do oprostitve plačila tudi takse za tožbo. Po citiranih členih nastane taksna obveznost za plačilo sodne takse v upravnih sporih šele v trenutku vročitve sodne odločbe stranki, medtem ko v primeru taksne oprostitve v istih zadevah, takšna oprostitev učinkuje tudi za nazaj. Predlog za oprostitev sodnih taks je vložil dne 12.9.2002, taksna obveznost pa je zanj nastala šele dne 16.7.2004, ko mu je bil vročen sklep sodišča prve stopnje, zato bi ga moralo upravno sodišče oprostiti plačila tudi takse za tožbo. Predlaga, da pritožbeno sodišče razveljavi 3. točko izreka izpodbijanega sklepa v delu, kjer se predlog tožnika za oprostitev plačila sodne takse s tožbo zavrže ter potrdi taksno oprostitev tudi za slednjo, podrejeno pa vrne zadevo prvostopenjskemu sodišču v ponovno odločanje.

Pritožba ni utemeljena.

Po določbi 1. odstavka 14. člena ZST učinkuje sklep o oprostitvi plačila taks od dneva, ko je pri sodišču vložen predlog za oprostitev, in velja za vse vloge in dejanja, za katera je po 4. in 5. členu tega zakona nastala obveznost tega dne ali pozneje. Kot izhaja iz predloženih spisov, je tožnik predlog za oprostitev plačila sodne takse poslal upravnemu sodišču po vložitvi tožbe in sicer priporočeno po pošti dne 12.7.2002, sodišče prve stopnje pa ga je prejelo dne 15.7.2002. Tožbo, ki je bila poslana priporočeno dne 17.6.2002, je sodišče prve stopnje prejelo dne 18.6.2002. Ker je bil tožnikov predlog za oprostitev plačila sodnih taks vložen po vložitvi tožbe, je po presoji pritožbenega sodišča sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko je zavrglo tožnikov predlog za oprostitev plačila takse za tožbo v skladu z določbo 1. odstavka 14. člena ZST. V obravnavani zadevi pa ne gre za upravni spor v stvari socialnega varstva, temveč se upravni spor nanaša na sklepa toženih strank v zadevi odpisa zbornične članarine, zato ne pride v poštev za odločanje določba o oprostitvi plačila taks po 2. odstavku 14. člena ZST v zvezi s 5. členom istega zakona. V obravnavani zadevi je namreč taksna obveznost za vlogo (tožbo) nastala takrat, ko je bila tožba izročena sodišču v skladu s 1. točko 2. odstavka 4. člena ZST. Zato pritožbeni ugovori niso utemeljeni in ne morejo vplivati na drugačno odločitev pritožbenega sodišča.

Glede na navedeno je pritožbeno sodišče na podlagi 73. člena v zvezi z 68. členom ZUS pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.