Appeal dismissed; court upheld alimony termination as pension covers needs despite erroneous welfare benefit inclusion.

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Tožena stranka krije sama svoje stroške pritožbenega postopka.

[JEDRO]

Glede na zakonsko podlago za priznanje preživnine razvezanemu zakoncu oziroma pogoje, na podlagi katerih lahko pravica do preživnine preneha, sodišče druge stopnje ugotavlja, da je sodišče prve stopnje sicer zmotno uporabilo materialno pravo s tem, ko je med dohodke toženke štelo varstveni dodatek, slednje pa na pravilnost odločitve sodišča prve stopnje ni vplivalo.

Zakon o socialno varstvenih prejemkih (ZSVarPre) v 2. členu določa, da sta denarna socialna pomoč in varstveni dodatek socialno varstvena prejemka, namenjena tistim posameznikom, ki si materialne varnosti ne morejo zagotoviti zaradi okoliščin, na katere sami ne morejo vplivati.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo odpravilo preživnino, ki je bila določena s sodno poravnavo P 151/2016 z dne 16. 2. 2017 (I. točka izreka). Nadalje je odločilo, da je tožena stranka (v nadaljevanju toženka) dolžna povrniti tožeči stranki (v nadaljevanju tožniku) stroške pravdnega postopka, o višini katerih bo odločeno po pravnomočni odločitvi o glavni stvari (II. točka izreka).

2. Zoper sprejeto odločitev se pritožuje toženka, ki se z odločitvijo sodišča prve stopnje ne strinja. Meni, da je sodišče prve stopnje med dohodke toženke neutemeljeno upoštevalo varstveni dodatek, ki ga prejema. V letu 2024 je imela toženka mesečni dohodek 520,34 EUR in v letu 2025 542,45 EUR. Glede na stroške, ki jih priznava sodišče prve stopnje v višini cca 534,00 EUR, se toženka s takšnim dohodkom ne more preživljati. Zraven teh stroškov pa ima toženka tudi druge stroške, prav tako ji ni mogoče očitati, da so stroški za telefon in internet nesorazmerni stroški. V kolikor bi se namreč toženka lahko preživljala s svojimi dohodki, ne bi bila upravičena do varstvenega dodatka, samostojna socialnovarstvena pravica, namenjena tistim, ki si lastne materialne varnosti ne morejo zagotoviti zaradi okoliščin, na katere ne morejo vplivati. Višina varstvenega dodatka je odvisna od lastnega dohodka upravičenca. Edini dohodek toženke je tako invalidska pokojnina ter prejeti letni regres. Nadalje navaja, da v kolikor bo sodišče upoštevalo premoženje, ki ga je toženka pridobila od prodaje nepremičnine, da je do slednjega prišlo šele med postopkom, in sicer pred zadnjim narokom dne 17. 11. 2025, kar je potrebno upoštevati pri porazdelitvi stroškovnega bremena. Predlaga, da sodišče druge stopnje pritožbi ugodi, izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbeni zahtevek v celoti zavrne oziroma podredno razveljavi sodbo sodišča prve stopnje in vrne zadevo sodišču prve stopnje v novo sojenje. Priglaša stroške pritožbenega postopka.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Sodišče druge stopnje je izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje preizkusilo v okviru pritožbenih navedb in po uradni dolžnosti (350. člen Zakona o pravdnem postopku - v nadaljevanju ZPP).

5. V predmetni zadevi je nesporno, da sta pravdni stranki bivša zakonca, ki sta v zadevi Okrožnega sodišča na Ptuju P 151/2016 sklenila sodno poravnavo, s katero sta se dogovorili, da sedanji tožnik toženki plačuje preživnino v mesečnem znesku 50,00 EUR, ki sedaj valorizirana znaša 64,00 EUR. Tožnik je takrat prejemal 1.400,00 EUR plače, toženka pa 266,24 EUR invalidnine, ki je potem valorizirana na dan 2. 3. 2023 znašala 324,55 EUR. Sedaj je toženki priznana invalidska pokojnina v znesku 451,71 EUR oziroma upoštevaje regres v letu 2024, 520,24 EUR, v letu 2025 pa je upravičena do pokojnine v mesečnem znesku 503,70 EUR oziroma upoštevaje letni dodatek za upokojence 542,45 EUR.

6. V skladu s 100. členom DZ je nepreskrbljeni zakonec, ki nima sredstev za preživljanje in brez svoje krivde ni zaposlen, upravičen do preživnine od razvezanega zakonca. Pravica do preživnine, v skladu s 108. členom DZ preneha, če razvezani zakonec, ki jo je prejemal, pridobi premoženje ali svoje dohodke, s katerimi se lahko preživlja, če sklene novo zakonsko zvezo ali če živi v zunajzakonski skupnosti. V skladu s 106. členom DZ pa lahko sodišče na zahtevo upravičenca ali zavezanca zviša, zniža ali odpravi z izvršilnim naslovom določeno preživnino, če se spremenijo potrebe upravičenca ali zmožnosti zavezanca, na podlagi katerih je bila preživnina določena, ali če je upravičenec storil kaznivo dejanje zoper zavezanca, otroka ali starša zavezanca.

7. Glede na zakonsko podlago za priznanje preživnine razvezanemu zakoncu oziroma pogoje, na podlagi katerih lahko pravica do preživnine preneha, sodišče druge stopnje ugotavlja, da je sodišče prve stopnje sicer zmotno uporabilo materialno pravo s tem, ko je med dohodke toženke štelo varstveni dodatek, slednje pa na pravilnost odločitve sodišča prve stopnje ni vplivalo.

8. Sodišče prve stopnje je zmotno varstveni dodatek štelo v redne prejemke toženke z obrazložitvijo, da sicer res gre za tako imenovani socialni transfer, vendar predstavlja to njen redni mesečni dohodek.

9. Zakon o socialno varstvenih prejemkih (ZSVarPre) v 2. členu določa, da sta denarna socialna pomoč in varstveni dodatek socialno varstvena prejemka, namenjena tistim posameznikom, ki si materialne varnosti ne morejo zagotoviti zaradi okoliščin, na katere sami ne morejo vplivati. Tretji odstavek 4. člen določa da z varstvenim dodatkom upravičenec zagotavlja sredstva za kritje življenjskih stroškov, ki nastanejo v daljšem časovnem obdobju (stroški z vzdrževanjem stanovanja, nadomeščanjem trajnih potrošnih dobrin ipd.) in niso stroški za zadovoljevanje minimalnih življenjskih potreb. V 6. členu citiranega zakona je določeno, da je vsakdo po svojih sposobnostih dolžan skrbeti za dostojno preživetje sebe in svojih družinskih članov. Kdor si ne more preživetja zagotoviti sam z delom, s pravicami iz dela ali zavarovanja, z dohodki iz premoženja in iz drugih virov oziroma z nadomestili ali prejemki po drugih predpisih, ali s pomočjo tistih, ki so ga dolžni preživljati, ali na drug način, določen s tem zakonom, ima pravico do denarne socialne pomoči oz. varstvenega dodatka v višini in pod pogoji, določenimi s tem zakonom in z zakonom, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev. Za odločitev o upravičenosti do pravic iz javnih sredstev se zahteva lastna aktivnost pri reševanju svoje socialne problematike, država pa zagotavlja sredstva iz sistema socialnega varstva šele potem, ko posameznik izčrpa vse možnosti za zagotovitev preživetja z lastnimi močmi. 1 Varstveni dodatek je tako denarni dodatek upokojencem, ki izpolnjuje premoženjski cenzus in katerega pokojnina je nižja od osnove za odmero dodatnih pravic oz. dodatek, s katerim se uživalcem starostne, invalidske, vdovske in družinske pokojnine zagotavlja socialna varnost pod določenimi pogoji, med katerimi je tudi določen premoženjski cenzus. Slednje kaže, da je namen varstvenega dodatka socialnovarstveni, za pravice iz socialnega varstva pa velja, da so namenjene preprečevanju in odpravljanju socialnih stisk in težav posameznikov, družin in skupin prebivalstva. 2 Tako se med skupne dohodke uživalca pokojnine, pri ugotavljanju izpolnjevanja pogoja za pridobitev varstvenega dodatka, med drugimi vštevajo tudi preživnine, kar pomeni, da pripada pravica do varstvenega dodatka osebi šele če drugih oblik prihodkov ni.

10. Sodišče prve stopnje se je v ponovljenem postopku pravilno ukvarjalo s vprašanjem ali ima toženka dovolj sredstev in premoženja za lastno preživljanje oz. ali je preskrbljena. Presoja pravnega standarda nepreskrbljenosti razvezanega zakonca po sodni praksi zajema upoštevanje minimalne socialne varnosti oziroma preskrbljenost. 3

11. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da toženkina pokojnina skupaj z letnim dodatkom v letu 2025 znaša 542,45 EUR ob sklenitvi sodne poravnave P 51/2016 z dne 16. 2. 2017 je prejemala invalidnino v višini 266,24 EUR, ki je na dan 2. 3. 2023, ko ji je bila odmerjena invalidska pokojnina - valorizirana znašala 324, 55 EUR, s tem je med pravdnima strankama nesporno, da je toženka pridobila dodatna sredstva za preživljanje, vprašanje pa je ali so slednja zadostna.

12. Sodišče prve stopnje je toženkine potrebe v grobem ocenilo na 534,00 EUR (21. točka obrazložitve). Sodišče druge stopnje s slednjim soglaša, saj je toženkin povzetek mesečnih stroškov v višini 700,00 EUR močno pretiran in vsekakor presega nujne stroške toženke, ki jih je sodišče dolžno upoštevati pri določitvi preživnine razvezanemu zakoncu. Sodna praksa se je tudi že izrekla, da preživninska obveznost do nekdanjega zakonca ni enaka preživninski obveznosti do otrok, ki ima podlago v Ustavi RS (prvi odstavek 54. člena Ustave RS). Pravica zakonca, da zahteva preživljanje od nekdanjega zakonca, tako neposrednega temelja v Ustavi RS nima. 4

13. Glede na navedeno so tako nujne potrebe toženke pokrite že z njeno pokojnino, ki jo prejema.

14. Pri tem pa je pomembno tudi dejstvo, o čemer ima sodišče prve stopnje razloge v 22. točki obrazložitve, da je toženka po razdružitvi skupnega premoženja prejela denarni znesek v višini 33.653,70 EUR (priloga B16). Res je, da je toženka bila pred tem imetnica stvarnih in obligacijskih pravic, ki tvorijo skupno premoženje pravdnih strank, vendar pa je šlo za tako imenovano "mrtvo" premoženje. Sedaj pa je to premoženje s prodajo unovčeno in lahko toženka prejeto kupnino porablja tudi za sprotno preživljanje, upoštevaje, da je njeno stanovanjsko vprašanje rešeno. 5

15. Tako je v predmetnem postopku bistveno, da ima toženka poleg dohodkov, ki ji omogočajo pokritje njenih nujnih ugotovljenih življenjskih potreb, še dodatno premoženje (denarna sredstva), s katerim lahko prosto razpolaga oz. ji bo lahko služilo za zadovoljevanje njenih potreb skozi daljše časovno obdobje. Nenazadnje denarna sredstva od kupnine za stanovanje na tekočem računu predstavljajo premoženja po 6. točki prvega odstavka 17. člena Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev - ZUPJS, ki se upošteva pri ugotavljanju premoženjskega stanja toženke 6 .

16. Glede na obrazloženo, ker so bile ugotovljene okoliščine iz 108. člena DZ, so podani razlogi za ukinitev preživnine, kot je odločilo sodišče prve stopnje, zato je sodišče druge stopnje pritožbo zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

17. Pritožba se zavzema za drugačno odločitev glede povračila stroškov postopka. Sodišče druge stopnje v celoti soglaša z zaključkom sodišča prve stopnje, da je toženka dolžna povrniti stroške tožnika, ki je s svojim zahtevkom v celoti uspel. Za predmetni postopek pa je relevantno dejansko stanje, kakršno je bilo ugotovljeno na dan zadnje glavne obravnave.

1 VSRS Sodba VIII Ips 250/2017, 5. 5. 20218.

2 VSL sodba IV Cp 3465/2026 z dne 13. 9. 2006.

3 VSRS II Ips 16/2007 z dne 22. 2. 2007.

4 VSL Sodba IV Cp 2236/2018 z dne 6. 12. 2018.

5 VSRS II Ips 18/2007 z dne 28. 3. 2007.

6 VSRS VIII Ips 250/2017 z dne 5. 5. 2018.