Appeal dismissed; debt set-off claim with attached invoice deemed sufficient evidence to halt execution.
Slovenia (SI)
Legislator summary
AI generatedThe appellate court dismissed the creditor's appeal, upholding the first-instance court's decision to void the execution order based on the debtor's set-off claim. The debtor argued that a specific invoice proved the creditor had not performed services, while the creditor contended the lack of additional evidence rendered the objection unreasoned. The court ruled that the attached invoice was sufficiently connected to the alleged set-off, and a stricter evidentiary standard would violate constitutional principles of equal arms and fair trial rights.
Legislator headnote
AI generatedZIZ 53. člen; 55. člen; 62. člen 2. odstavek; Ustava RS 22. člen: An objection to execution is considered reasoned if the debtor submits facts that could lead to a claim rejection and attaches evidence directly related to those facts, even if the evidence alone does not definitively prove the claim.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedCited Case Law
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.
II. Upnik sam krije svoje stroške pritožbenega postopka.
[JEDRO]
Dokaz, ki ga je dolžnik priložil ugovoru, je v širšem smislu v neposredni zvezi s pobotom, ki ga dolžnik zatrjuje, zato je sodišče prve stopnje tak ugovor pravilno štelo za obrazložen in na njegovi podlagi razveljavilo sklepa o izvršbi. Drugačna odločitev bi bila v nasprotju z ustavno zahtevo po enakosti orožij in bi posegla v dolžnikovo pravico do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave RS ter v pravico do poštenega sojenja, dolžniku pa bi odvzeli možnost, da se o njegovi obveznosti na podlagi vseh razpoložljivih dokaznih sredstev odloči v pravdnem postopku.
[OBRAZLOŽITEV]
1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom razveljavilo sklep o izvršbi z dne 21. 1. 2025 in sklenilo, da bo o zahtevku in stroških postopka odločalo Okrajno sodišče v Ajdovščini v pravdnem postopku. Iz obrazložitve sklepa izhaja, da je sodišče štelo, da je dolžnik vložil obrazložen ugovor in je zato ravnalo v skladu z drugim odstavkom 62. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ).
2. Zoper sklep je upnik pravočasno vložil pritožbo. V njej navaja, da dolžnikov ugovor ni obrazložen, ker ni priložil dokazov, ki bi potrjevali ugovorne navedbe. Predlaga, da se ugovor zavrne, dolžniku pa se naloži v plačilo upnikove stroške postopka.
3. Dolžnik na pritožbo ni odgovoril.
4. Pritožba ni utemeljena.
5. Upnik je vložil izvršilni predlog na podlagi verodostojne listine za izterjavo 183,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Sodišče je izvršbo s sklepom z dne 21. 1. 2025 dovolilo. Dolžnik je nato vložil pravočasen ugovor, v katerem je navedel, da je svoj dolg, ki je predmet izvršbe, pobotal s terjatvijo, ki jo je imel do upnika. Plačal je namreč račun št. 105/2018 z dne 27. 8. 2018 v višini 1.220,00 EUR, storitve pa upnik ni opravil. Ugovoru je priložil račun št. 12/2020, ki je v postopku predstavljal verodostojno listino, na podlagi katere je bil vložen predlog za izvršbo.
6. Ugovor zoper sklep o izvršbi mora biti obrazložen. Ugovor je obrazložen, če dolžnik navede pravno pomembna dejstva, ki preprečujejo izvršbo (53. in 55. člen ZIZ), in predloži dokaze, s katerimi ta dejstva dokazuje.
7. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da bi v ugovoru zatrjevana dejstva (pobot terjatev) lahko imela za posledico zavrnitev tožbenega zahtevka, če bi se izkazala za resnična. Dokaz, ki ga je dolžnik priložil ugovoru, je v širšem smislu v neposredni zvezi s pobotom, ki ga dolžnik zatrjuje, zato je sodišče prve stopnje tak ugovor pravilno štelo za obrazložen in na njegovi podlagi razveljavilo sklep o izvršbi. Drugačna odločitev bi bila v nasprotju z ustavno zahtevo po enakosti orožij in bi posegla v dolžnikovo pravico do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave RS ter v pravico do poštenega sojenja, dolžniku pa bi odvzeli možnost, da se o njegovi obveznosti na podlagi vseh razpoložljivih dokaznih sredstev odloči v pravdnem postopku. Ustavno sodišče je v več odločbah (npr. Up-343/09, Up-1264/10, U-I-192/23) poudarilo, da se dolžniku v izvršilnem postopku ne sme naložiti prekomernega dokaznega bremena. Stroga presoja obrazloženosti in dokazanosti ugovornih navedb bi pomenila nesorazmeren poseg v dolžnikove ustavne pravice in bi ustvarila procesno neravnotežje, saj upniku za vložitev predloga zadostuje že gola navedba verodostojne listine brez predložitve dokazov.
8. Pritožbeno sodišče je skladno z navedenim pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo 1 in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (353. člen Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP, v zvezi z 2. točko 365. člena ZPP in 15. členom ZIZ).
9. Upnik s pritožbo ni uspel, zato sam krije svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).
1 Pri čemer je ugotovilo, da tudi niso podane kršitve, na obstoj katerih pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in 15. členom ZIZ).