Administrative court dismisses lawsuit against second-instance rejection as it lacks substantive impact on first-instance decision.

Tožba se zavrže.

[JEDRO]

Sklep drugostopenjskega organa, s katerim je bila zavrnjena pritožba tožnika vsebinsko ni posegel v odločitev prvostopenjskega organa, ne more biti predmet izpodbijanja vsebinskih ugovorov v upravnem sporu.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Tožnik vlaga tožbo (oziroma kot v njej navaja, pritožbo) zoper sklep Vlade Republike Slovenije, Komisije za pritožbe iz delovnega razmerja, št. 10051-176/2021/2 z dne 7. 7. 2021 (v nadaljevanju: sklep drugostopenjskega organa), s katerim je bila zavrnjena njegova pritožba zoper sklep Finančne uprave Republike Slovenije, št. 1004-14/2021-190 z dne 3. 6. 2021 (v nadaljevanju: sklep prvostopenjskega organa). S slednjim je prvostopenjski organ odločil, da tožnik ni izbran na javnem natečaju za dve prosti delovni mesti carinik v oddelku za mejno kontrolo Luka Koper na Finančnem uradu Koper Finančne uprave Republike Slovenije.

2. S pozivom z dne 27. 10. 2025 je sodišče tožnika poučilo, da v skladu z določbami 2. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju: ZUS-1) v obravnavanem upravnem sporu ne more biti predmet presoje sklep drugostopenjskega organa, saj je bila z njim (le) zavrnjena njegova pritožba zoper sklep prvostopenjskega organa. Sodišče je zato tožnika pozvalo, da v roku 8 dni tožbo popravi tako, da navede pravilen akt, ki ga s tožbo izpodbija, tj. sklep prvostopenjskega organa, sicer bo tožbo zavrglo. Prav tako ga je pozvalo, da tožbeni predlog v enakem roku opredeli skladno s prvim odstavkom 33. člena ZUS-1, po katerem se lahko s tožbo zahteva odprava upravnega akta (izpodbojna tožba), ugotovitev nezakonitosti upravnega akta, s katerim je bilo poseženo v tožnikove pravice ali pravne koristi (ugotovitvena tožba), izdaja oziroma vročitev upravnega akta (tožba zaradi molka) in sprememba upravnega akta (tožba v sporu polne jurisdikcije).

3. Tožnik je poziv prejel 29. 10. 2025, nanj pa se ni odzval in tudi ni predlagal podaljšanje postavljenega roka.

Tožbo je bilo treba zavreči iz naslednjih razlogov:

4. Sodišče mora pred vsebinskim odločanjem o tožbi preizkusiti, ali so za to izpolnjene z zakonom predpisane predpostavke. Tako mora preizkusiti tudi, ali ni podan kateri od razlogov iz 1. do 8. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1, zaradi katerih je treba tožbo zavreči. Na te razloge mora, kot določa drugi odstavek 36. člena ZUS-1, sodišče paziti po uradni dolžnosti ves čas trajanja postopka. Na navedeni podlagi se tožba s sklepom zavrže, med drugim, če sodišče ugotovi, da akt, ki se izpodbija s tožbo, ni upravni akt oziroma akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu (4. točka prvega odstavka 36. člena ZUS-1).

5. Sodišče ponovno pojasnjuje, da sklep drugostopenjskega organa, s katerim je bila zavrnjena pritožba tožnika in vsebinsko ni posegel v odločitev prvostopenjskega organa, ne more biti predmet izpodbijanja vsebinskih ugovorov v upravnem sporu (prim. sklepe Vrhovnega sodišča I Up 661/2011 z dne 29. 2. 2012, I Up 457/2009 z dne 7. 7. 2010 ter Upravnega sodišča I U 1212/2016 z dne 30. 1. 2018). Upravni akti v smislu določb ZUS-1 niso tisti akti, izdani na podlagi pravnih sredstev, ki v izreku ne vsebujejo odločitve o pravici oziroma obveznosti posameznika in zato ne vplivajo na vsebino prvostopenjskega upravnega akta, tako tudi ne upravni akti, s katerimi se zavrne pritožba (prim. Erik Kerševan, Vilko Androjna: Upravno procesno pravo, Upravni postopek in upravni spor, 2., spremenjena in dopolnjena izdaja, LEXPERA, GV ZALOŽBA, Ljubljana 2018, str. 520). Glede na navedeno je bilo treba na podlagi 4. točke prvega odstavka 36. lena ZUS-1 tožbo zoper sklep drugostopenjskega organa, ki ga edinega tožnik izpodbija v tem upravnem sporu, zavreči.

6. Povrnitve stroškov postopka ni uveljavljala nobena stranka.