Appeal against bail order for flight risk dismissed as established case law precludes such challenges.

Zahteva za varstvo zakonitosti se zavrne.

[JEDRO]

Izpodbijanje stališč, ki so v sodni praksi Vrhovnega sodišča že ustaljena, ne more biti uspešno. Utrjeno je namreč, da se v primeru, ko je pripor odrejen zaradi pripornega razloga begosumnosti - drugače kot to velja pri ponovitveni nevarnosti - (i) test sorazmernosti v ožjem smislu praviloma ne zahteva in (ii) da v okviru tega pripornega razloga subjektivnih okoliščin ni treba posebej ugotavljati.

[OBRAZLOŽITEV]

A. 1. Dežurna preiskovalna sodnica Okrožnega sodišča v Krškem je s sklepomI Kpd 7833/2026 z dne 1. 2. 2026 zoper obdolženca A. A. odredila pripor iz pripornega razloga begosumnosti po 1. točki prvega odstavka 201. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) zaradi utemeljenega suma storitve kaznivega dejanja prepovedanega prehajanja meje ali ozemlja države po šestem v zvezi s tretjim odstavkom 308. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1) in v zvezi z drugim odstavkom 20. člena KZ-1. Zunajobravnavni senat Okrožnega sodišča v Krškem je s sklepom I Ks 7833/2026 z dne 3. 2. 2026 pritožbo obdolženčeve zagovornice zavrnil kot neutemeljeno.

2. Zahtevo za varstvo zakonitosti zoper pravnomočni sklep o odreditvi pripora vlaga obdolženčeva zagovornica, kot navaja, zaradi bistvenih kršitev določb kazenskega postopka, zlasti iz 8. in 9. točke prvega odstavka 371. člena ZKP ter kršitve ustavnih pravic. Vrhovnemu sodišču predlaga, da zahtevi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi in obdolženca izpusti na prostost.

3. Vrhovni državni tožilec Boštjan Jeglič je skladno z drugim odstavkom 423. člena ZKP odgovoril na zahtevo in predlagal, da se zavrne kot očitno neutemeljena.

4. Odgovor vrhovnega državnega tožilca je bil poslan v izjavo obdolžencu in njegovi zagovornici, ki se o njem nista izjavila.

B. 5. Vrhovno sodišče glede na navedbe v zahtevi za varstvo zakonitosti ugotavlja naslednje: prvič, vložnica v zahtevi izpodbija stališča, ki so v sodni praksi Vrhovnega sodišča že ustaljena, zato s takšnimi očitki očitno ne more biti uspešna. Utrjeno je namreč, da se v primeru, ko je pripor odrejen zaradi pripornega razloga begosumnosti - drugače kot to velja pri ponovitveni nevarnosti - (i) test sorazmernosti v ožjem smislu praviloma ne zahteva 1 in (ii) da v okviru tega pripornega razloga subjektivnih okoliščin ni treba posebej ugotavljati. 2 Drugič, povsem neutemeljeno in protispisno vložnica navaja tudi, da se sodišči do možnosti izreka milejšega omejevalnega ukrepa - obramba je pred sodiščem prve stopnje predlagala ukrep javljanja na policijski postaji - nista opredelili ter da razlogi glede pripornega razloga begosumnosti in neogibne potrebnosti pripora niso zadostni. Jasni in ustrezni razlogi o tem so namreč navedeni v točkah 13 in 14 prvostopenjskega sklepa ter v točkah 11 do 15 drugostopenjskega sklepa.

C. 6. Po obrazloženem je Vrhovno sodišče ugotovilo, da zahteva v pretežnem delu izpodbija stališča, ki so v sodni praksi Vrhovnega sodišča že ustaljena, v preostalem delu pa je zahteva protispisna oziroma nekonkretizirana, zato je sledilo predlogu vrhovnega državnega tožilca in jo je zavrnilo kot očitno neutemeljeno s skrajšano obrazložitvijo (drugi odstavek 425. člena ZKP).

7. Če bo za obdolženca nastopila taksna obveznost, bo sodno takso za zavrnitev zahteve za varstvo zakonitosti zoper pravnomočen sklep o odreditvi pripora po tarifni številki 74014 Taksne tarife, v zvezi s šestim odstavkom 3. člena in 18. točko prvega odstavka 5. člena Zakona o sodnih taksah (ZST-1), odmerilo sodišče prve stopnje po pravnomočnosti sodbe.

1 Primeroma glej odločbi Vrhovnega sodišča XI Ips 58979/2013-126 z dne 16. 1. 2014 in XI Ips 22413/2014-51 z dne 28. 7. 2014.

2 Glej na primer odločbe Vrhovnega sodišča XI Ips 38073/2025 z dne 17. 9. 2025, XI Ips 79896/2023 z dne 15. 2. 2024, XI Ips 36254/2019 z dne 22. 8. 2019 in XI Ips 82540/2010-82 z dne 9. 12. 2010.