Supreme Court dismisses request to transfer jurisdiction back to local court due to lack of compelling reasons.

Predlog se zavrne.

[JEDRO]

Vrhovno sodišče je že zavzelo stališče, da stranka lahko tudi po prenosu pristojnosti po 105.a členu ZS predlaga (ponovni) prenos krajevne pristojnosti po določbi 67. člena ZPP, a mora izkazati posebej tehtne razloge, ki omogočajo sklepanje, da bi se postopek lažje in hitreje opravil pri stvarno in krajevno pristojnem sodišču. Predlagatelj, ki je svoj predlog utemeljil le s slabim premoženjskim stanjem oziroma finančno stisko ter na abstraktni ravni izpostavil ekonomičnost postopka, takšnih okoliščin, upoštevaje tudi, da gre za zadevo, ki se rešuje prednostno, ni izkazal.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Predlagatelj je pri Okrožnem sodišču v Celju vložil predlog za znižanje preživnine za polnoletnega otroka. Na podlagi sklepa predsednika Vrhovnega sodišča Su 524/2025-2 z dne 16. 4. 2025 je bila pristojnost za sojenje v tej zadevi po določbah 105.a člena Zakona o sodiščih (v nadaljevanju ZS) prenesena na Okrožno sodišče v Slovenj Gradcu.

2. Hkrati s prošnjo za preložitev naroka je predlagatelj zaradi finančne stiske in razloga ekonomičnosti predlagal tudi prenos pristojnosti nazaj na Okrožno sodišče v Celju.

3. Predlog ni utemeljen.

4. Namen prenosa krajevne pristojnosti na podlagi določb 105.a člena ZS kot ukrepa sodne uprave je v izenačitvi obremenitev med sodišči in hkrati v odpravi sodnih zaostankov oziroma pospešitvi postopkov, saj se bodo zadeve pred manj obremenjenimi sodišči hitreje obravnavale. Zato je prenos pristojnosti v takem primeru ne le v interesu (preobremenjenih) sodišč in uspešnejšega delovanja sodstva kot celote, temveč tudi v interesu strank oziroma udeležencev in zagotavljanju pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja. V slovenskem sistemu krajevnih pristojnosti, ki temelji na personalnem kriteriju (prvi odstavek 46. člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP, in prvi odstavek 11. člena Zakona o nepravdnem postopku), je z vidika strank oziroma udeležencev v idealnih razmerah praviloma najbolj ekonomično, da se postopek opravi pri krajevno pristojnem sodišču. Prenos krajevne pristojnosti po 105.a členu ZS ima zanje lahko določene neugodne posledice (na primer višji potni stroški, daljši čas potovanja, slabše prometne povezave z javnimi prevoznimi sredstvi), vendar pa ga kljub temu upravičujejo sistemski razlogi, ki državi in sodiščem nalagajo ustrezno ukrepanje za reševanje zadev brez nepotrebnega odlašanja. 1 Za stranko takšen ukrep konkretno pomeni, da se skrajša čas reševanja zadeve in zagotavlja sojenje v razumnem roku.

5. Vrhovno sodišče je že zavzelo stališče, da stranka lahko tudi po prenosu pristojnosti po 105.a členu ZS predlaga (ponovni) prenos krajevne pristojnosti po določbi 67. člena ZPP, a mora izkazati posebej tehtne razloge, ki omogočajo sklepanje, da bi se postopek lažje in hitreje opravil pri stvarno in krajevno pristojnem sodišču. 2 Predlagatelj, ki je svoj predlog utemeljil le s slabim premoženjskim stanjem oziroma finančno stisko ter na abstraktni ravni izpostavil ekonomičnost postopka, takšnih okoliščin, upoštevaje tudi, da gre za zadevo, ki se rešuje prednostno (drugi odstavek 14. člena Družinskega zakonika), ni izkazal.

6. Ker torej niso podani tehtni razlogi, ki bi narekovali presojo o smotrnosti prenosa pristojnosti nazaj na Okrožno sodišče v Celju, je Vrhovno sodišče predlog zavrnilo, saj bi se s tem izničili pričakovani učinki in namen sprejetega ukrepa predsednika Vrhovnega sodišča.

7. Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, navedenem v uvodu odločbe. Odločitev je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).

1 Vsaka sprememba pristojnosti pomeni povečanje stroškov, kar je ob sprejemu novele ZS, ki je omogočila tako delegacijo, predvidel tudi zakonodajalec, a je ocenil, da bo zaradi prenosa pristojnosti zadeva bistveno hitreje rešena, kar je prednost v primerjavi z nekoliko višjimi stroški (Poročevalec Državnega zbora RS, št. 102/2006).

2 Npr. sklepi III R 20/2023 z dne 13. 6. 2023, I R 157/2021 z dne 17. 11. 2021, I R 46/2020 z dne 22. 5. 2020, I R 106/2017 z dne 7. 9. 2017, I R 56/2017 z dne 25. 5. 2017, I R 29/2017 z dne 30. 3. 2017, I R 28/2017 z dne 16. 3. 2017, I R 22/2017 z dne 2. 3. 2017, I R 17/2015 z dne 29. 1. 2015.