Appeal dismissed; ankle fusion requires total joint immobility, not partial segment fixation.

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Tožeča stranka krije svoje stroške pritožbenega postopka.

[JEDRO]

Ankiloza skočnega sklepa se nanaša na negibljivost celotnega skočnega sklepa. Pritožnik z zavzemanjem za zanj ugodnejšo razlago, po kateri bi o ankilozi skočnega sklepa lahko govorili tudi ob zatrditvi le enega segmenta skočnega sklepa, v pritožbenem postopku ne more biti uspešen.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek tožnika na plačilo 11.100 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 15. 10. 2020 do plačila, zavrnilo pa je tudi zahtevek toženke na povračilo pravdnih stroškov.

2. Zoper sodbo se pritožuje tožnik in uveljavlja pritožbeni razlog napačne uporabe materialnega prava. Graja zaključek sodišča, da je upoštevajoč Splošne pogoje tožene stranke in točko 197 Tabele invalidnosti kot "ankiloza" pravno upoštevna le popolna zatrditev gležnja. Sodišče ni izključno vezano na medicinsko klasifikacijo, posebej upoštevaje drugi odstavek 82. člena Obligacijskega zakonika (OZ), skladno s katerim se pri razlagi spornih določil ni treba držati dobesednega pomena uporabljenih izrazov, temveč je treba iskati skupen namen pogodbenikov in določilo razumeti tako, kot ustreza načelom obligacijskega prava. Pojem ankiloza v splošnih pogojih ni bil natančno definiran, zato ga je treba razlagati v korist šibkejše stranke, torej tožnika. Opozarja na odločbo VSC Cp 162/2017, kjer je bilo glede pojma ankiloza v primerljivi situaciji zaključeno, da ne pomeni jasno in nesporno le popolne negibljivosti skočnega sklepa ter da tudi "fibrozna ankiloza", pri kateri je bila ugotovljena delno ohranjena gibljivost skočnega sklepa, predstavlja ankilozo v smislu splošnih pogojev toženke. Ker sodišče materialnega prava ni pravilno uporabilo, predlaga ugoditev pritožbi in spremembo sodbe na način, da se tožbenemu zahtevku v celoti ugodi, podrejeno pa njeno razveljavitev in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. V obravnavani zadevi tožnik od toženke, pri kateri je imel sklenjeno nezgodno zavarovanje, zahteva dodatno izplačilo zavarovalnine po opravljeni artrodezi levega spodnjega skočnega sklepa. Sklicuje se na točko 197 Tabele invalidnosti Splošnih pogojev PG-NE/06-11, po katerih je poškodovancu za ankilozo skočnega sklepa priznana 30 % invalidnost. 1 V pritožbenem postopku je sporno, ali je sodišče pravilno uporabilo materialno pravo, ko je zaključilo, da zgolj zatrditev spodnjega skočnega sklepa ne pomeni ankiloze v smislu 197. točke Tabele invalidnosti.

5. Sodišče prve stopnje se je pri interpretaciji pojma ankiloze oprlo na izvedeniško mnenje izvedenca A. A. Slednji je pojasnil, da ankiloza skočnega sklepa pomeni celotno zatrditev skočnega sklepa, ki je sestavljen iz zgornjega in spodnjega skočnega sklepa. Ker je pri tožniku ohranjena gibljivost zgornjega skočnega sklepa in vanj z operativnim posegom ni bilo poseženo, o ankilozi skočnega sklepa ni mogoče govoriti.

6. Pritožbeno sodišče v celoti soglaša z razlogi iz 24. točke obrazložitve sodbe, da določilo 197. točke Tabele invalidnosti ni dvoumno ali nedoločno in ne potrebuje dodatne razlage. Gre za pojem, ki je v medicini jasen in ga je treba razlagati v skladu z medicinsko stroko. Ankiloza skočnega sklepa se nanaša na negibljivost celotnega skočnega sklepa. Pritožnik z zavzemanjem za zanj ugodnejšo razlago, po kateri bi o ankilozi skočnega sklepa lahko govorili tudi ob zatrditvi le enega segmenta skočnega sklepa, v pritožbenem postopku ne more biti uspešen. Neutemeljeno je tudi njegovo sklicevanje na primer, obravnavan v odločbi VSC Cp 162/2017. V omenjeni zadevi je pri tožniku zaradi hude okvare mišic desne goleni po poškodbi prišlo do izrazite motnje v gibljivosti v skočnem sklepu, zaradi česar je bila ohranjena gibljivost funkcionalno nepomembna, kar je izvedenec ocenil kot fibrozno ankilozo. Primer je drugačen od obravnavanega, saj se je zatrdelost nanašala na celoten skočni sklep in ne zgolj na njegov del, kot to velja za tožnika.

7. Glede na obrazloženo je sodišče prve stopnje materialno pravo uporabilo pravilno. Ker pritožbeno sodišče tudi ni ugotovilo kršitev iz drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP), je pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo na podlagi 353. člena ZPP.

8. Tožnik, ki s pritožbo ni uspel, krije svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. člena v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP).

1 Tožniku je po zlomu leve petnice zavarovalnica že izplačala maksimalno zavarovalnino (20 %) po točki 202 Tabele invalidnosti za deformacijo petnice po kompresijskem zlomu z morebitno funkcijsko motnjo.