Appeal allowed; court remands custody and contact dispute to first instance for less restrictive measures.

I. Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

[JEDRO]

Splošno znana je pomembnost in koristnost ohranjanja in razvijanja odnosov s starši in drugimi sorodniki za otrokov zdrav osebnostni in čustveni razvoj. Stiki pod nadzorom po svoji vsebini pomenijo hud poseg v odnos med staršem in otrokom ter njuno pravico do preživljanja skupnega časa. Takšen poseg v pravico do družinskega življenja je lahko upravičen le v primeru hude ogroženosti otroka (in/ali drugega od staršev), ki je ni mogoče preprečiti na manj omejujoče načine. Sodišče prve stopnje bo moralo zato presoditi, ali je glede na pojavnost morebitnega nasilja in stopnjo ogroženosti predlagateljice in otrok njihovo varstvo mogoče doseči z milejšimi ukrepi, kot je predlagani ukrep omejitve stikov. Če bo ugotovilo, da je to mogoče, ne bo smelo zgolj zavrniti predlagateljičinega predloga, temveč bo moralo ukrepati po uradni dolžnosti (drugi odstavek 6. člena ZNP-1).

[OBRAZLOŽITEV]

1. Udeleženca sta bivša zunajzakonska partnerja in starša mladoletnih otrok A. A. (12 let), B. A. (10 let), C. A. (5 let) in D. A. (5 let).

2. S sodno poravnavo Okrožnega sodišča v Ljubljani I N 1394/2023 z dne 16. 11. 2023 sta se udeleženca dogovorila o skupnem varstvu in vzgoji otrok. Stalno bivališče otrok je na naslovu nasprotnega udeleženca, kamor se vročajo tudi pošiljke zanje. Otroci čas z udeležencema preživljajo tako, da z nasprotnim udeležencem preživijo vsak teden od srede popoldan do četrtka zjutraj ter vsak drugi vikend od petka popoldan do ponedeljka zjutraj, ostali čas pa preživijo s predlagateljico. O preživljanju praznikov in šolskih počitnic se udeleženca dogovarjata sproti. Preživninsko obveznost izpolnjujeta v naravi.

3. Po razpadu partnerske skupnosti nasprotni udeleženec živi v E., predlagateljica pa v F. Ker je pred tem družina živela na G., A. A. obiskuje šolo v H., ostali otroci pa so vključeni v vzgojno-izobraževalne ustanove v I.

4. Predlagateljica s predlogom, vloženim 4. 7. 2025, predlaga spremembo sodne poravnave tako: 1) da se otroci zaupajo v njeno varstvo in vzgojo; 2) da stiki med otroki in nasprotnim udeležencem potekajo na način, ki bo izhajal iz mnenja sodnega izvedenca klinične psihologije; 3) da se nasprotnemu udeležencu naloži plačevanje preživnine in 4) da se nadomesti njegovo soglasje za prepis fantov v Osnovno šolo F. in deklic v Vrtec J.

5. Ob vložitvi predloga je predlagateljica predlagala, da sodišče z začasno odredbo: 1) nadomesti soglasje nasprotnega udeleženca za prepis otrok v navedene vzgojno-izobraževalne ustanove; 2) omeji pravico do stikov nasprotnega udeleženca z otroki tako, da stiki potekajo kot stiki pod nadzorom centra za socialno delo (CSD) v trajanju dveh ur vsak drugi teden, in se nasprotnemu udeležencu prepove, da bodisi sam ali po tretji osebi prevzame otroke v vrtcu oziroma šoli ter 3) nasprotnemu udeležencu naloži plačevanje preživnine.

6. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo predlog za izdajo začasne odredbe za omejitev pravice do stikov nasprotnega udeleženca z otroki z določitvijo stikov pod nadzorom in prepovedjo prevzema otrok v šoli oziroma vrtcu (I. točka izreka). Odločilo je, da bo o stroških začasne odredbe odločilo s končnim sklepom (II. točka izreka).

7. Zoper sklep vlaga pritožbo predlagateljica in uveljavlja pritožbene razloge bistvene kršitve določb postopka iz 8. in 14. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi z 42. členom Zakona o nepravdnem postopku (ZNP-1), nepopolne in zmotne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava. Sodišče prve stopnje ni zagotovilo kontradiktornega obravnavanja zadeve in predlagateljici ni omogočilo, da bi bila slišana. Čeprav je svoje navedbe podprla z obsežnimi in raznovrstnimi dokazi, se je oprlo izključno na mnenja CSD. Ob tem se ni opredelilo do predlagateljičinih pripomb in dokazov, s katerimi je utemeljeno izpodbijala strokovno ustreznost teh mnenj. Prav tako ni izvedlo dokazov, s katerimi je predlagateljica želela dokazati prav to, kar je CSD v svojih mnenjih spregledal, in sicer da je nasprotni udeleženec do nje in otrok nasilen ter da njegove navedbe o logističnih zmožnostih in urejenosti ne držijo. Sodišče ni omogočilo, da bi se CSD vsebinsko seznanil s celotnim sodnim spisom, čeprav je predlagateljica to izrecno zahtevala in bi bilo to nujno za pravilno in strokovno pripravo mnenj. Prav tako sodišče CSD ni pozvalo k dopolnitvi mnenja v luči izčrpnih, konkretnih in strokovno utemeljenih pripomb predlagateljice, v katerih je opozarjala na metodološke napake, spregledane dokaze in notranja protislovja v mnenjih. Sodišče je prezrlo, da vsa mnenja CSD temeljijo na prvotnem, metodološko pomanjkljivem mnenju. Spregledalo je tudi kontradiktornost zadnjega mnenja, v katerem je CSD ugotovil manipulativnost in v nadzor predlagateljice usmerjeno vedenje nasprotnega udeleženca, hkrati pa zaključil, da stiki pod nadzorom niso potrebni. Sodišče in CSD sta zmotno uporabila določbe Zakona o preprečevanju nasilja v družini (ZPND) in zavezujočih mednarodnih konvencij s tem, ko sta odnos med udeležencema opredelila kot konflikt in ne nasilje ter pravici nasprotnega udeleženca do stikov z otroki dala prednost pred varnostjo predlagateljice in otrok.

8. Nasprotni udeleženec je vložil odgovor na pritožbo in predlagal njeno zavrnitev.

9. Pritožba je utemeljena.

10. Predlagateljica je nujnost izdaje začasne odredbe utemeljevala zlasti z navedbami o nasilju nasprotnega udeleženca nad njo in otroki. Trdila je, da nasprotni udeleženec nad njo izvaja nadzor, si jo podreja, jo vsakodnevno omalovažuje, ponižuje in zaslišuje, se nedopustno vmešava v njeno zasebno življenje in ji grozi, ob predajah otrok pa jo občasno tudi fizično napade. Med izvajanjem stikov otroke čustveno obremenjuje in manipulira z njimi ter ne poskrbi ustrezno za njihove potrebe. Zlasti do A. A. je odkrito sovražno naravnan in ga ustrahuje.

11. Sodišče prve stopnje je CSD naložilo, da izdela mnenje glede predlaganega začasnega prešolanja otrok in izvajanja stikov pod nadzorom. CSD je z udeležencema opravil razgovor ter 11. 7. 2025 podal mnenje o stikih pod nadzorom. Nato je 31. 7. 2025, po ponovnem razgovoru z udeležencema, razgovorih z otroki ter ob upoštevanju poročila strokovnega delavca, ki obravnava nasilje v družini udeležencev, izdelal še mnenje glede prešolanja otrok. To mnenje je CSD 14. 8. 2025 dopolnil po pridobljenih poročilih vrtca in šole ter opravljenih obiskih na domu obeh staršev, pri katerih so bili navzoči tudi otroci ter materi obeh udeležencev. Sodišče prve stopnje je nato CSD pozvalo, naj mnenje dodatno dopolni s predlogom glede izvajanja stikov ter mu posredovalo dokaze predlagateljice z zahtevo, da se opredeli do vprašanja ogroženosti otrok ob upoštevanju teh dokazov. To je CSD storil v mnenju z dne 27. 10. 2025.

12. Predlagateljica je zoper mnenje CSD in vsako njegovo dopolnitev podala obširne pripombe, ki jih je mogoče strniti v naslednje očitke: 1) CSD je pri pripravi mnenja ravnal neskrbno, površno, metodološko nepravilno, nestrokovno in pristransko; 2) CSD je odnos med udeležencema napačno označil za konflikt, namesto da bi ga pravilno opredelil kot nasilje nasprotnega udeleženca nad predlagateljico in otroki; 3) na podlagi takšne opredelitve je nasprotnemu udeležencu omogočil nadaljevanje nasilja, predlagateljici pa neupravičeno naložil odgovornost za nekonstruktivno družinsko dinamiko ter ji kot žrtvi nasilja odrekel zaščito in jo izpostavil nadaljnjemu nasilju; 4) mnenja CSD izkazujejo pomanjkljivo razumevanje dinamike nasilja in vpliva izpostavljenosti nasilju na otroke; 5) strokovno nevzdržen je zaključek, da kljub ugotovljeni manipulativni drži nasprotnega udeleženca, njegovi neprimerni, očitajoči in v nadzor usmerjeni komunikaciji ter kljub ugotovitvi, da takšno ravnanje predstavlja dejavnik tveganja za otroke, ti niso tako ogroženi, da bi bila potrebna izdaja začasne odredbe za izvajanje stikov pod nadzorom.

Predlagateljica je predlagala izdelavo novega mnenja CSD, svoje zaslišanje in poizvedbe pri Društvu za nenasilno komunikacijo (DNK).

13. Sodišče prve stopnje je po prejemu zadnje dopolnitve mnenja (in še preden se je seznanilo s pripombami predlagateljice nanjo) izdalo izpodbijani sklep. V zvezi z očitki o nasilju nasprotnega udeleženca je opozorilo na ugotovitve CSD, da želi nasprotni udeleženec ugajati, pri predlagateljici pa je prisoten vzorec (naučenega) podredljivega vedenja. Kot nujno je ocenilo, da predlagateljica v vlogi žrtve ne vztraja in se usmeri v krepitev samozavesti, hkrati pa naslovi odnos s svojo materjo. Nadalje je ugotovilo, da se navedbe predlagateljice v tem postopku in v kazenski ovadbi v bistvenem nanašajo na medsebojni nezdrav odnos udeležencev ter da je bilo ob obiskih na domu in razgovorih z udeležencema ugotovljeno, da pri izvajanju stikov ni takšne ogroženosti otrok, ki bi utemeljevala odreditev stikov pod nadzorom. Sodišče prve stopnje je poudarilo, da CSD, gledano kot celoto, kot najbolj problematično ocenjuje komunikacijo oziroma odnos med udeležencema, ki posredno pri otrocih povzroča zaskrbljenost in stisko, medtem ko odnos vsakega od staršev do otrok ni problematičen. Opozorilo je na negativne vidike izvajanja stikov pod nadzorom.

14. Konvencija Sveta Evrope o preprečevanju in boju proti nasilju nad ženskami in nasilju v družini (Istanbulska konvencija) v 31. členu pogodbenicam nalaga, da sprejmejo potrebne zakonodajne ali druge ukrepe: 1) da se pri določanju skrbništva in pravic do obiskov otrok upošteva pojavnost nasilja, zajetega v področju uporabe konvencije in 2) da zagotovijo, da uveljavljanje pravice do stikov ali skrbništva ne ogrozi pravic in varnosti žrtev ali otrok. Skupina GREVIO je v Osnovnem ocenjevalnem poročilu o zakonodajnih in drugih ukrepih za uveljavitev določil Istanbulske Konvencije v Republiki Sloveniji v okviru 31. člena od slovenskih oblasti med drugim zahtevala, da sprejmejo potrebne ukrepe za zagotovitev, da bodo pri odločanju o zaupanju otroka v varstvo in vzgojo in o stikih ali pri uvedbi ukrepov, ki vplivajo na izvrševanje starševske odgovornosti, pristojni organi preučili vsa vprašanja v zvezi z nasiljem nad ženskami in nasiljem v družini in ocenili, ali bi to nasilje lahko vplivalo na odločitev o zaupanju v varstvo in vzgojo ter na določitev oziroma omejitev stikov. Tudi Evropsko sodišče za človekove pravic (ESČP) državam članicam nalaga pozitivne obveznosti pri preprečevanju tveganja nasilja v družini. Ob sklicevanju na citirano določbo Istanbulske konvencije in na njegovi podlagi oblikovanih stališč skupine GREVIO zahteva, da domača sodišča v okviru in kot sestavni del postopkov o varstvu in vzgoji ter stikih upoštevajo navedbe o nasilju, samostojno in celovito ocenijo morebitno nevarnost nasilja ali zanemarjanja (tako za otroka kot za drugega od staršev) ter sprejmejo ustrezne in sorazmerne ukrepe. 1

15. Pritožbeno sodišče pritrjuje pritožnici, da je sodišče prve stopnje z zgoraj opisanim načinom obravnave njenih navedb o nasilju nasprotnega udeleženca spregledalo pravno pomembnost očitkov o nasilju v postopkih urejanja stikov in pravne standarde, ki jih je treba upoštevati pri obravnavi tovrstnih očitkov. Posledično ni opravilo celovite, skrbne in poglobljene presoje navedb predlagateljice o nasilju nasprotnega udeleženca, niti se do njih ni vsebinsko opredelilo. Izpodbijani sklep je zato obremenjen z bistveno kršitvijo določb postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1, kar utemeljuje njegovo razveljavitev in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1).

16. V napotek za nadaljnje delo pritožbeno sodišče najprej pojasnjuje, da je mnogo predlagateljičinih očitkov zoper mnenje CSD pretiranih in neutemeljenih. V nasprotju s pritožbenimi navedbami je sodišče prve stopnje CSD omogočilo vpogled v celotno spisovno dokumentacijo. Pristop CSD k izdelavi mnenja je bil skrben in temeljit. Opravil je več pogovorov s starši, razgovore z otroki in obema babicama, pridobil poročila šole in vrtca, opravil obiska na domu obeh staršev. Pritožbeno sodišče v ravnanju CSD ne zazna nikakršne pristranskosti in vnaprejšnje opredeljenosti, struktura mnenj je ustrezna. Opis interakcije z otroki in vsebina razgovorov z njimi ne vzbuja dvoma v strokovnost strokovnih delavcev CSD. Predlagateljica spregleda, da je izražanje mnenja otrokova pravica in ne njegova dolžnost. Namen pridobivanja otrokovega mnenja ni preverjanje ali dokazovanje očitkov katerega od staršev, temveč zagotavljanje, da se v sodni postopek vnese otrokovo lastno doživljanje in razumevanje družinske situacije. S predlogom za ponovni razgovor z otroki predlagateljica tudi prezre strokovne smernice, v skladu s katerimi se je treba v sodnih postopkih, če je le mogoče, izogibati večkratnemu izpostavljanju otrok.

17. Predlagateljica pa je s svojimi navedbami vzbudila dvom v pravilnost presoje CSD in sodišča, da odnos udeležencev predstavlja (zgolj) konflikt med enakovrednima osebama, in ne nasilja nasprotnega udeleženca nad predlagateljico. CSD sam na strani nasprotnega udeleženca ugotavlja manipulativno vedenje, potrebo po nadzoru predlagateljice ter očitajočo in obtožujočo komunikacijo, na strani predlagateljice pa plašnost, previdnost ter strah pred psihološko manipulativnostjo nasprotnega udeleženca in njegovim nadvladovanjem z nadzorom. Poleg tega je iz predložene komunikacije razvidno, da nasprotni udeleženec ob predajah otrok predlagateljici fizično preprečuje odhode in posega v njen osebni prostor. Predlagateljico prepogosto kliče in ji pošilja pretirano število sporočil, pri tem pa od nje pričakuje takojšnjo odzivnost v vsaki situaciji in na vsako pobudo. Pogosto se postavlja v vlogo žrtve, čeprav v razmerju do predlagateljice zavzema dominantno držo. Vmešava se v njeno osebno življenje ter si jemlje pravico, da ga usmerja, nadzoruje in se o njem izjavlja. Način njegove komunikacije s predlagateljico je zahteven, ukazujoč, podcenjujoč in manipulativen, občasno žaljiv in pogosto zaznamovan z nasprotujočimi si in dvojnimi sporočili. Na poskuse predlagateljice, da bi postavila meje in komunikacijo omejila na zadeve, povezane z otroki, se odziva užaljeno in napadalno. Res je, da je tudi predlagateljica v komunikaciji občasno očitajoča, nesorazmerno kritična in po nepotrebnem konfliktna, vendar se skoraj v celoti omejuje na zadeve v zvezi s skupnimi otroki, hkrati pa ni pritiskajoča, agresivna in žaljiva.

18. Opisane okoliščine lahko kažejo na nesorazmerno razporeditev moči v odnosu med udeležencema ter na zlorabo močnejšega položaja s strani nasprotnega udeleženca. Sodišče prve stopnje jih bo moralo v nadaljevanju postopka raziskati ter celovito in poglobljeno ovrednotiti. Tega ne bo moglo storiti ne da bi udeleženca zaslišalo in se v neposrednem stiku prepričalo v dinamiko njunega odnosa. Na naroku, v prisotnosti udeležencev in CSD, bo tudi najlažje in najkakovostneje razčistilo pripombe zoper mnenje slednjega. Hkrati bo lahko razjasnilo nekonsistentne navedbe predlagateljice glede predlagane začasne odredbe 2 ter preverilo pristnost njene želje, da se srečanja otrok z očetom omejijo na (redke) stike pod nadzorom.

19. Če bo sodišče ugotovilo, da je v odnosu udeležencev prisotno nasilje, bo moralo sprejeti ustrezne ukrepe za zaščito predlagateljice in otrok. 3 Ukrepi izvajanja predaj na javnem mestu, osebnostne krepitve predlagateljice in vestnega prijavljanja nasilja so nujni, vendar so se do sedaj izkazali kot nezadostni.

20. Morebiti ugotovljeno nasilje ne bo avtomatično pomenilo uspeha s predlogom za izdajo začasne odredbe. 8. člen Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic (EKČP) od domačih sodišč zahteva, da ob odločanju o stikih opravijo poglobljeno presojo celotne družinske situacije in številnih dejavnikov, zlasti tistih dejanske, čustvene, psihološke, materialne in zdravstvene narave, ter opravijo uravnoteženo in razumno oceno upoštevnih interesov vsake osebe, ob stalnem prizadevanju ugotoviti, katera rešitev je za otroka najbolj primerna. 4 Načelo sorazmernosti je vgrajeno tudi v ZPND.

21. Splošno znana je pomembnost in koristnost ohranjanja in razvijanja odnosov s starši in drugimi sorodniki za otrokov zdrav osebnostni in čustveni razvoj. Stiki pod nadzorom po svoji vsebini pomenijo hud poseg v odnos med staršem in otrokom ter njuno pravico do preživljanja skupnega časa. 5 Takšen poseg v pravico do družinskega življenja je lahko upravičen le v primeru hude ogroženosti otroka (in/ali drugega od staršev), ki je ni mogoče preprečiti na manj omejujoče načine. Sodišče prve stopnje bo moralo zato presoditi, ali je glede na pojavnost morebitnega nasilja in stopnjo ogroženosti predlagateljice in otrok njihovo varstvo mogoče doseči z milejšimi ukrepi, kot je predlagani ukrep omejitve stikov. Če bo ugotovilo, da je to mogoče, ne bo smelo zgolj zavrniti predlagateljičinega predloga, temveč bo moralo ukrepati po uradni dolžnosti (drugi odstavek 6. člena ZNP-1). Pri tem bo na mestu razmislek, ali bi se z natančno razmejitvijo časa, ki ga otroci preživljajo z vsakim od staršev; s spremembo in natančno določitvijo lokacije, časa in načina prehajanja otrok med starši; z jasno opredelitvijo pravil medsebojnega komuniciranja in s poenostavitvijo dnevne logistike lahko zmanjšali pogostost in intenzivnost potrebnega sodelovanja, dogovarjanja, stikov in srečanj udeležencev in s tem izpostavljenost predlagateljice nasprotnemu udeležencu.

22. Ne glede na to, ali bo odnos udeležencev prepoznan kot konflikt ali kot nasilje, je za otroke ogrožajoč. Nujno je zato, da oba udeleženca upoštevata priporočila in napotke CSD in sodišča ter vsak pri sebi začneta spreminjati čustvene in vedenjske vzorce, ki so pripeljali do sedanje neugodne družinske situacije. K njeni umiritvi in boljšim izidom za udeleženca in otroke lahko prispevata tudi pooblaščenca s tem, da nastopata umirjeno, netendenciozno in manj konfrontacijsko v razmerju do institucij, ki so vključene v urejanje družinskega razmerja.

23. Ker se že nakazuje konflikt udeležencev glede vpisa deklic v osnovno šolo in njuno nerazumevanje relevantnih pravnih pravil, pritožbeno sodišče pojasnjuje, da določbe Zakona o osnovni šole (ZOsn) ne posegajo v določbe Družinskega zakonika (DZ) o izvajanju starševske skrbi. Veljaven vpis v osnovno šolo ni možen brez soglasja obeh staršev (151. člen DZ); dejanski vpis, opravljen na podlagi ZOsn, takšnega soglasja ne more nadomestiti. Če se udeleženca ne bosta sporazumela o kraju šolanja deklic, bo moralo o tem še pred začetkom novega šolskega leta odločiti sodišče. 6

24. Odločitev o stroških pritožbenega postopka je pritožbeno sodišče pridržalo za končno odločbo (četrti odstavek 163. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1).

1 Primerjaj sodbo ESČP v zadevi Bîzdîga zoper Republiko Moldavijo (pritožba št. 15646/18), tč. 62 in 63.

2 V razgovoru s CSD v oktobru 2024 je predlagateljica predlagala, da stiki otrok z očetom potekajo vsak drugi vikend od petka popoldan do nedelje popoldan (l. 10), v razgovoru v juliju 2025 je povedala, da gredo otroci k očetu načeloma radi, le občasno kateri od otrok ne želi iti (l. 11), ob obisku na domu 5. 8. 2025 je poudarila, da nikakor ne želi preprečevati stikov nasprotnega udeleženca z otroki in da imajo otroci dom tako pri njej kot pri očetu, predlog za začasno odredbo pa je podala odvetnica na podlagi podane kazenske ovadbe (l. 27).

3 Skladno z določbo drugega odstavka 4. člena ZPND je otrok žrtev nasilja tudi, če je prisoten pri izvajanju nasilja nad drugim družinskim članom ali živi v okolju, kjer se nasilje izvaja.

4 Primerjaj sodbo ESČP v zadevi Bîzdîga zoper Republiko Moldavijo (pritožba št. 15646/18), tč. 65.

5 To toliko bolj velja v konkretnem primeru, ko otroci z nasprotnim udeležencem preživijo veliko časa, imajo z njim vzpostavljen tesen in kvaliteten odnos, so nanj navezani ter si želijo njegove prisotnosti v življenju, zaradi česar bi jim drastična omejitev stikov, za kakršno se zavzema predlagateljica, zelo verjetno povzročila čustveno stisko.

6 Primerjaj sklep Višjega sodišča v Ljubljani IV Cp 1462/2025 z dne 18. 8. 2025.