Legislator Case Law & Legislation
VSL Sklep Cst 96/2026 ECLI:SI:VSLJ:2026:CST.96.2026 AI generated

Appeal dismissed; bankruptcy court cannot review administrator's grounds for rejecting a lien claim.

Case Number VSL Sklep Cst 96/2026
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date
Outcome Dismissed

Legislator summary

AI generated

The Higher Court dismissed the creditor's appeal against the first-instance court's ruling on the examination of claims in bankruptcy proceedings. The creditor argued that the administrator incorrectly rejected their registered lien, but the court held that the bankruptcy judge's role is limited to determining who must initiate a separate legal action to prove the lien's existence. Consequently, the court ruled that the administrator's specific reasons for rejection are not subject to review within the bankruptcy proceeding itself.

Legislator headnote

AI generated

ZFPPIPP 69. člen (2.), 303. člen (1.); V stečajnem postopku sodišče ne preverja utemeljenosti razlogov administratorja za prerekanje izločitvene pravice, temveč le določi, koga je treba napotiti na uveljavitev obstoja prerekane pravice v posebnem pravdnem postopku.

Keywords

AI generated
bankruptcy proceedings examination of claims lien rejection administrator's grounds separate legal action ZFPPIPP ZPP appeal

Cited Legislation

AI generated
ZFPPIPP 69. člen (2.)
ZFPPIPP 69. člen (4.)
ZFPPIPP 69. člen (3.)
ZFPPIPP 303. člen (1.)
ZFPPIPP 299. člen (1.)
ZFPPIPP 299. člen (4.)
ZFPPIPP 61. člen
ZFPPIPP 62. člen (1.)
ZPP 338. člen (1.)
ZPP 339. člen (2.)
ZPP 350. člen (2.)
ZPP 365. člen (2.)
ZPP 366. člen
ZPP 14. člen (2.)
AI generated

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

[JEDRO]

V okviru stečajnega postopka se sodišče ne opredeljuje glede tega, ali je upravitelj prijavljeno izločitveno pravico prerekal utemeljeno ali ne. Ugotavljanju, ali prerekana izločitvena pravica obstoji ali ne, je namreč namenjen poseben pravdni postopek. Stečajno sodišče mora izjavo upravitelja upoštevati in odločiti (le) o tem, koga se napoti na uveljavitev obstoja ali neobstoja prerekane izločitvene pravice. To pomeni, da v pritožbi zoper sklep o preizkusu terjatev ni mogoče izpodbijati upraviteljevih razlogov, zaradi katerih je izločitveno pravico prerekal.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje o priznanih in prerekanih terjatvah ter o tem, kdo mora v drugem postopku uveljaviti zahtevek za ugotovitev obstoja oziroma neobstoja prerekanih izločitvenih pravic, odločilo tako, kot je navedeno v končnem seznamu preizkušenih terjatev z dne 19. 11. 2025, ki je sestavni del tega izreka in je objavljen hkrati z objavo tega sklepa.

2. Zoper navedeni sklep se je upnik laično pritožil iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 121. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP). Višjemu sodišču predlaga, da izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Sodišče o preizkusu terjatev odloči s sklepom o preizkusu terjatev, v katerem med drugim ugotovi, katere terjatve so dokončno priznane ali prerekane (2. točka drugega odstavka 69. člena ZFPPIPP) ter v stečajnem postopku tudi o tem, kdo mora v drugem postopku uveljavljati zahtevek za ugotovitev obstoja ali neobstoja prerekane terjatve (4. točka drugega odstavka 69. člena ZFPPIPP). V izreku sklepa o preizkusu terjatev svojo odločitev iz 2. in 4. točke drugega odstavka 69. člena ZFPPIPP oblikuje tako, da navede končni seznam preizkušenih terjatev, ki je sestavni del izreka tega sklepa (tretji odstavek 69. člena ZFPPIPP). Ta pravila se smiselno uporabljajo tudi za preizkus izločitvenih pravic (prvi odstavek 303. člena ZFPPIPP). Ker izločitvena pravica, ki je bila prijavljena po poteku roka za prijavo izločitvenih pravic iz prvega odstavka 299. člena ZFPPIPP, ne preneha (četrti odstavek 299. člena ZFPPIPP), se mora upravitelj izjaviti tudi o prepozno prijavljeni izločitveni pravici, sodišče pa mora izvesti postopek preizkusa v skladu z določbami 69. do 72. člena ZFPPIPP (prvi odstavek 303. člena ZFPPIPP).

5. Drugi dodatni končni seznam preizkušenih terjatev z dne 19. 11. 2025, ki je sestavni del izreka izpodbijanega sklepa, vsebuje jasno in razumljivo odločitev o tem, da je prijavljeno izločitveno pravico pritožnika v celoti prerekal upravitelj, zaradi česar mora pritožnik v drugem postopku uveljavljati zahtevek za ugotovitev obstoja prerekane izločitvene pravice. Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu tudi pojasnilo, da nihče od upnikov ni vložil ugovora proti dopolnjenemu seznamu preizkušenih terjatev. Navedeno pomeni, da izpodbijani sklep skladen z drugim odstavkom 69. člena ZFPPIPP v zvezi s prvim odstavkom 303. člena ZFPPIPP.

6. Neutemeljen je pritožbeni očitek, da izpodbijani sklep ni obrazložen. Opis dejstev, iz katerih izhaja, da prerekana izločitvena pravica ne obstaja, je vsebovan v drugem dodatnem končnem seznamu preizkušene izločitvene pravice z dne 19. 11. 2025 (7. točka četrtega odstavka 61. člena ZFPPIPP zvezi 71. členom in prvim odstavkom 303. člena ZFPPIPP). Ker v navedenem delu ne gre za odločitev sodišča prve stopnje, teh dejstev ni treba ponavljati v obrazložitvi sklepa o preizkusu izločitvene pravice. Zato zatrjevana kršitev po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 121. členom ZFPPIPP ni podana.

7. Višje sodišče ugotavlja, da razlog, ki ga pritožnik uveljavlja, in sicer, da je upravitelj nepravilno prerekal njegovo izločitveno pravico, ni dovoljen ugovorni razlog v smislu prvega odstavka 62. člena ZFPPIPP v zvezi s prvim odstavkom 303. člena ZFPPIPP (posledično ga ni mogoče izpodbijati niti s pritožbo). V skladu z 61. členom ZFPPIPP je upravitelj tisti, ki se izjavi o prijavljeni izločitveni pravici. Ker je izločitveno pravico, ki jo je prijavil pritožnik, upravitelj prerekal, bo o njenem (ne)obstoju odločalo sodišče v pravdnem postopku in ne sodišče v stečajnem postopku. V okviru stečajnega postopka se sodišče ne opredeljuje glede tega, ali je upravitelj prijavljeno izločitveno pravico prerekal utemeljeno ali ne. Ugotavljanju, ali prerekana izločitvena pravica obstoji ali ne, je namreč namenjen poseben pravdni postopek. Stečajno sodišče mora izjavo upravitelja upoštevati in odločiti (le) o tem, koga se napoti na uveljavitev obstoja ali neobstoja prerekane izločitvene pravice. To pomeni, da v pritožbi zoper sklep o preizkusu terjatev ni mogoče izpodbijati upraviteljevih razlogov, zaradi katerih je izločitveno pravico prerekal. Očitki, ki jih v pritožbi uveljavlja pritožnik (zakaj so po njegovem mnenju neutemeljeni razlogi upravitelja glede lastništva nepremičnine, obstoja skupnega premoženja zakoncev, razveze prodajne pogodbe in pridobitve izločitvene pravice) se bodo presojali v pravdnem postopku, ki pa ga mora z vložitvijo tožbe sprožiti pritožnik.

8. Pritožbene navedbe glede na navedeno niso utemeljene. Višje sodišče prav tako ni zasledilo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP), zato je pritožbo zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).