Supreme Court allows review of wage difference claim regarding tip distribution under gambling law and collective agreements.

Revizija se dopusti glede vprašanja, ali sta sodišči druge in prve stopnje pravilno presodili, da toženka tožniku ni dolžna plačati razlike plače iz naslova napitnine oziroma odškodnine za premoženjsko škodo.

[JEDRO]

Revizija se dopusti glede vprašanja, ali sta sodišči druge in prve stopnje pravilno presodili, da toženka tožniku ni dolžna plačati razlike plače iz naslova napitnine oziroma odškodnine za premoženjsko škodo.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo zahtevek tožnice, da ji je toženka dolžna obračunati razliko v plači oziroma nadomestilu plač za čas od 1. 1. 2020 do 31. 12. 2024 s skupni višini 17.126,30 EUR bruto, in sicer v konkretnih zneskih po posameznih mesecih, z zakonskimi zamudnimi obrestmi in ji povrniti stroške postopka (I. točka izreka). Odločilo je tudi, da je tožnica dolžna toženki povrniti stroške postopka v znesku 1.023,89 EUR, v primeru zamude pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi (II. točka izreka).

2. Sodišče druge stopnje je tožničino pritožbo zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje ter odločilo, da stranki krijeta vsaka sama svoje stroške pritožbenega postopka.

3. V predlogu za dopustitev revizije tožnica postavlja naslednja vprašanja:

- ali ima neskladje določb v prilogi št. 5 Podjetniške kolektivne pogodbe (v nadaljevanju PKP) oziroma "Metoda za mesečno nagrajevanje iz naslova delitve napitnine" z Zakonom o igrah na srečo (v nadaljevanju ZIS) in (Kolektivno pogodbo dejavnosti gostinstva in turizma Slovenije (v nadaljevanju KPGIT), ugotovljeno s sodbo Vrhovnega sodišča RS VIII Ips 27/2024 z dne 15. 10. 2024 negativne posledice za zaposlene pri ugotavljanju kroga osebi, ki so upravičeni do napitnine, ker ZIS in KPGIT ne določata ključa delitve (v kolikšnem deležu je pri delitvi udeleženo posamezno delovno mesto oziroma zaposleni na delovnem mestu) oziroma ali je v takšnem primeru delodajalec dolžan (do drugačne ureditve v PKP, ki bo skladno s pozitivno zakonodajo oziroma veljavnimi predpisi) napitnino deliti po enakih deležih med vse zaposlene (v izogib samovoljnosti, diskriminacije, kršitvi načela enakopravnosti, kršitvi načela enakih možnosti ipd.), razen med člane uprave in druge vodilne delavce, kot to določa ZIS;

- ali lahko delodajalec napitnino razdeli v nasprotju z določili ZIS in KPGIT, ki določajo, da se napitnina razdeli med vse zaposlene (izvzeti so le člani uprave in drugi vodilni delavci koncesionarja) ter na takšen način zoži krog upravičencev do napitnine;

- ali dajeta ZIS in KPGIT ustrezno (pravno) podlago za izplačilo napitnine vsem delavcem;

- po kakšnem ključu je delodajalec dolžan (po ugotovitvi, da je Priloga št. 5 PKP v neskladju z ZIS in KPGIT) deliti napitnino, dokler to vprašanje ne bo ustrezno (skladno z veljavnimi predpisi) urejeno v PKP;

- ali ni podana protipravnost delodajalca, v kolikor po ugotovljeni neskladnosti Priloge št. 5 PKP s strani Višjega delovnega in socialnega sodišča v zadevi X Pdp 454/2023 z dne 24. 1. 2024 v roku več kot 1 leta (do vložitve tožbe) ni zagotovil, da bi bilo vprašanje načina delitve napitnine urejeno na način, ki bi bil skladen z ZIS in KPGIT;

- ali je stališče nižjih sodišč, da tožnici napitnina glede na Prilogo št. 5 h PKP, ki ni skladna z ZIS in KPGIT, skladno s stališčem "in dubio pro operario" in ali se lahko sodišče pri obrazložitvi svoje odločitve sklicuje na Prilogo št. 5 h PKP in to v delu, ki ni skladen z ZIS in KPGIT.

4. Predlog je utemeljen.

5. Ker so izpolnjeni pogoji za dopustitev revizije iz 367.a člena ZPP je revizijsko sodišče revizijo dopustilo glede vprašanja, ki izhaja iz izreka tega sklepa (tretji odstavek 367.c člena ZPP).

6. Odločitev je bila sprejeta soglasno.