Appeal dismissed; separate deed required when binding and disposing acts are not in one document under ZZK-1.

I. Pritožba se zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje.

[JEDRO]

V primerih, ko zavezovalni in razpolagalni pravni posel nista vsebovana v isti listini, ne zadošča predložitev zemljiškoknjižnega dovolila, zemljiškoknjižnemu predlogu je treba predložiti tudi listino o pravnem poslu (prim. 36. člen ZZK-1).

[OBRAZLOŽITEV]

1. Postopek teče po uradni dolžnosti na podlagi prejetega obvestila Okrajnega sodišča v Ljubljani, priložen je Sklep o dedovanju I D 680/2021 z dne 1. 3. 2023 Okrajnega sodišča v Ljubljani. Zemljiškoknjižna sodniška pomočnica je odločila, da se vknjižba lastninske pravice pri uvodoma navedenih nepremičninah na podlagi sklepa o dedovanju ne dovoli. Z izpodbijanim sklepom je ugovor druge udeleženke zavrnjen in sklep zemljiškoknjižne sodniške pomočnice potrjen.

2. Zoper sklep se je druga udeleženka pritožila in uveljavlja vse pritožbene razloge. Sodišču uvodoma očita, da ob odločanju o ugovoru ni upoštevalo, da je bil predlog dopolnjen z listino, ki predstavlja manjkajoč zavezovalni posel. Izdana je bila zakonita odredba na podlagi zapuščinskega sklepa, ki je pravnomočen in izvršljiv tudi v delu, ki se nanaša na ID znak 0000 2344-23. Glede te nepremičnine je sklep o dedovanju povzel sodno poravnavo ter je jasen in izvršljiv. Obe stranki ta zavezovalni posel priznavata, poravnava je dopuščena. Sklep je tudi procesno napačen. Če vpis ni dovoljen, bi bilo treba predlog zavreči iz procesnih razlogov. Tudi sicer je argumentacija sodišča napačna. Sklicuje se na določbo četrtega odstavka 146. člena Zakona o zemljiški knjigi (v nadaljevanju ZZK-1), druga udeleženka je ugovoru priložila manjkajoča notarska zapisa notarke A. A. SV 1142/2011 z dne 9. 11. 2011 in SV 1256/2011 z dne 9. 12. 2011. Glede tega se sklep ne opredeli. Za tem razlaga, da je odpravek notarskega zapisa notarke, namenjen za zemljiško knjigo, v hrambi Okrajnega sodišča v Cerknici, prilaga prepis IZP 206/2022-1. Ta izvod je sodedič uporabil z vknjižbo svoje lastninske pravice. Res je ta postopek sprožil organ, a gre za postopek v korist in za ime predlagatelja - udeleženca. Opozarja, da ima zavrnilni sklep za posledico res iudicata. Izpodbijani sklep tudi ne oriše, katera listina, ki tudi sicer ne obstoji, bi bolje zaobjela zavezovalni in razpolagalni del potreb listin, ki jih zakon predvideva za vpis lastninske pravice v korist predlagateljice. Prilaga določene listine kot dokaz. Predlaga, da višje sodišče pritožbi ugodi in se vpis udeleženke kot novega lastnika dovoli, podrejeno sklep razveljavi in pošlje v ponovno obravnavo.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Zoper odločitev o vpisu glede nepremičnine 0000 stavba 824 del stavbe 9, pritožba razlogov ne poda, ugotovljeno je, da je druga udeleženka že zemljiškoknjižna lastnica.

5. Pri nepremičnini, vpisani v katastrsko občino 1111, stavba 2344 del stavbe 23 (sporna nepremičnina) je kot lastnik vpisan zapustnik B. B. Iz sklepa o dedovanju izhaja, da ta nepremičnina ni bila predmet dedovanja. Tudi ne drži, da bi stranki glede te nepremičnine sklenili dedni dogovor, nasprotno, sodedič je priznal izločitveni zahtevek druge udeleženke, torej tudi sodedič ni lastnik oziroma skupni lastnik. Pritožnica prepričanje o lastninski pravici gradi na zavezovalnem poslu, pogodbi o preužitku. V našem pravu je uveljavljeno načelo kavzalnosti ter je razpolagalni posel veljaven, če je veljaven zavezovalni pravni posel. V primerih, ko zavezovalni in razpolagalni pravni posel nista vsebovana v isti listini, ne zadošča predložitev zemljiškoknjižnega dovolila, zemljiškoknjižnemu predlogu je treba predložiti tudi listino o pravnem poslu (prim. 36. člen ZZK-1). Pritožnica izpostavi, da je to listino priložila ugovoru ter očita sodišču, da o tem ni podalo razlogov, kar ne drži, razloge je sodišče podalo (predzadnji odstavek razlogov izpodbijanega sklepa). Po določbi 152. člena ZZK-1 izrek sklepa, s katerim zemljiškoknjižno sodišče dovoli vpis, obsega med drugim tudi navedbo listin, ki so podlaga za vpis. Navedba listin je torej obvezna sestavina zemljiškoknjižnega predloga, omogoča vsebinski, materialni preizkus utemeljenosti predloga in če so pogoji za vpis izpolnjeni, navedbo listin iz predloga vsebuje tudi izrek sklepa o dovolitvi vpisa (drugi odstavek 152. člena ZZK-1). V obvestilu pogodba o preužitku ni bila navedena, tudi, če je taka listina priložena ugovoru, ne gre za situacijo iz četrtega odstavka 146. člena ZZK-1, kot zmotno meni pritožnica, saj ni šlo za formalno pomanjkljivost, ko predlagatelj pomotoma ni dostavil kake listine. Druga udeleženka bo torej morala vpis doseči v drugem postopku, na podlagi ustreznega predloga in navedbe listin, tudi pogodbe o preužitku in ne bo podana objektivna istovetnost zahtevanega pravnega varstva. Bojazen o procesni oviri res iudicata kot razlogu za zavrnitev bodočega vpisa temelji torej na napačnem stališču o identiteti bodočega predloga s predhodno izdanim sklepom, da se vpis ne dovoli.

6. Pritožbeni razlogi torej niso podani ter je pritožbeno sodišče neutemeljeno pritožbo zavrnilo in sklep potrdilo (2. točka drugega odstavka 161. člena ZZK-1).