Legislator Case Law & Legislation
VSL Sklep Cst 87/2026 ECLI:SI:VSLJ:2026:CST.87.2026 AI generated

Appeal dismissed; court held dismissal of inadmissible request precludes substantive review of debtor's claims.

Case Number VSL Sklep Cst 87/2026
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date
Outcome Dismissed

Legislator summary

AI generated

The Higher Court dismissed the appeal against a first-instance decision rejecting a debtor's request to dismiss the administrator. The debtor argued the court should have substantively reviewed their claims despite the procedural rejection, while the administrator supported the lower court's ruling. The court ruled that when a request is inadmissible, any substantive examination is unnecessary and the lower court correctly refused to address the merits in its ruling.

Legislator headnote

AI generated

119. odstavek 1 ZFPPIPP; Če predlog ni dovoljen, je odveč vsaka vsebinska presoja, še zlasti v sklepu, s katerim sodišče predlog kot nedovoljen zavrže.

Keywords

AI generated
inadmissible request substantive review administrator dismissal procedural legitimacy ZFPPIPP

Cited Legislation

AI generated

Cited Case Law

AI generated
VSL sklepi Cst 394/2017
1 VSL sklepi Cst 394/2017 z dne 18.
VSL sklepi Cst 661/2017
VSL sklepi Cst 4/2018
VSL sklepi Cst 17/2025

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

[JEDRO]

Če predlog ni dovoljen, je odveč vsaka vsebinska presoja, še zlasti v sklepu, s katerim sodišče predlog kot nedovoljen zavrže. Nepravilno je zato pritožbeno stališče, da bi moralo sodišče prve stopnje v okviru uradne presoje, ali obstojijo razlogi za razrešitev upravitelja, pritožničine navedbe obravnavati in se do njih opredeliti. Tudi, če bi sodišče prve stopnje samo (ali na dolžničino obvestilo o kršitvah) ugotovilo nepravilnosti, zaradi katerih bi bilo potrebno upravitelja razrešiti, bi bila odločitev izpodbijanega sklepa, s katerim je bil dolžničin predlog za razrešitev upravitelja kot nedovoljen zavržen, še vedno pravilna.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrglo predlog dolžnice za razrešitev upravitelja.

2. Zoper navedeni sklep se je pritožila dolžnica iz vseh pritožbenih razlogov, posega v pravico do učinkovitega sodnega varstva, opustitve dolžnosti sodišča, da ukrepa po uradni dolžnosti in nadaljevanje postopka po izteku roka iz 410. člena ZFPPIPP. Predlagala je razveljavitev izpodbijanega sklepa ter da višje sodišče naloži sodišču prve stopnje, da vsebinsko odloči o razrešitvi upravitelja, ugotovi, da po poteku roka iz 410. člena ZFPPIPP ni več pravne podlage za nadaljevanje postopka ter stečajni postopek nemudoma zaključi.

3. Upravitelj je navedbam v pritožbi nasprotoval ter predlagal potrditev izpodbijanega sklepa.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje je predlog za razrešitev upravitelja zavrglo iz razloga, ker dolžnica ni legitimirana za vložitev takšne zahteve. Pravilno je ugotovilo, da lahko po določbi prvega odstavka 119. člena ZFPPIPP razrešitev upravitelja predlaga upravitelj sam, upniški odbor ali pa vsak upnik. Zakon pravice zahtevati razrešitev upravitelja ne daje strankam postopka, pač pa (le) zakonsko določenemu krogu oseb, med katerimi stečajnega dolžnika ni. V glavnem postopku osebnega stečaja ima dolžnik sicer položaj stranke, vendar zgolj zaradi tega še nima posebnih ali drugačnih pravic, kot mu jih daje zakon. Sodna praksa glede tega je enotna. 1

6. Višje sodišče pritožnici pojasnjuje, da ni pravilno njeno stališče, da bi moralo sodišče prve stopnje po uradni dolžnosti odločati o razrešitvi upravitelja in vsebinsko presojati dolžničine očitke zoper upravitelja, prav tako pa je nepravilno pritožbeno stališče, da je kršena njena ustavna pravica do sodnega varstva (23. člen Ustave RS). Če predlog ni dovoljen, je odveč vsaka vsebinska presoja, še zlasti v sklepu, s katerim sodišče predlog kot nedovoljen zavrže. Nepravilno je zato pritožbeno stališče, da bi moralo sodišče prve stopnje v okviru uradne presoje, ali obstojijo razlogi za razrešitev upravitelja, pritožničine navedbe obravnavati in se do njih opredeliti. Tudi, če bi sodišče prve stopnje samo (ali na dolžničino obvestilo o kršitvah) ugotovilo nepravilnosti, zaradi katerih bi bilo potrebno upravitelja razrešiti, bi bila odločitev izpodbijanega sklepa, s katerim je bil dolžničin predlog za razrešitev upravitelja kot nedovoljen zavržen, še vedno pravilna. To ne pomeni, da sodišče ne more ali ne sme v okviru uradne presoje, ali obstojijo razlogi za razrešitev upravitelja presojati tudi dolžničinih očitkov, pač pa, da teh razlogov ni dolžno navajati v sklepu, s katerim predlog zavrže iz razloga pomanjkanja procesne legitimacije za pritožbo. Dolžnici se nikakor ne jemlje pravice, da opozarja na morebitne nepravilnosti v postopku, vendar njeno nestrinjanje s posameznimi odločitvami oziroma ravnanjem upravitelja ne morejo biti razlog za njegovo razrešitev.

7. Višje sodišče je s tem odgovorilo na pritožbene navedbe, ki so relevantne za presojo pravilnosti izpodbijanega sklepa (prvi odstavek 360. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP, oba v zvezi s 121. členom ZFPPIPP). Pritožbeni razlogi niso podani. Ker niso podani niti razlogi, na katere višje sodišče pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP, oba v zvezi s 121. členom ZFPPIPP), je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 121. členom ZFPPIPP).

1 VSL sklepi Cst 394/2017 z dne 18. 7. 2017, Cst 661/2017 z dne 5. 12. 2017, Cst 4/2018 z dne 23. 1. 2018 in Cst 17/2025 z dne 28. 1. 2025.