Supreme Court dismisses appeal request for leave to appeal due to lack of general legal importance and failure to cite relevant precedent.

Predlog se zavrže.

[JEDRO]

Vprašanje pravilne vsebine pogodbe spada po ustaljeni sodni praksi v sfero (pravilne) ugotovitve dejanskega stanja, zato ne gre za pravno vprašanje.

Glede drugega in tretjega predlaganega vprašanja pa prva toženka ni utemeljila okoliščin, ki bi kazale na splošno pomembnost zastavljenih pravnih vprašanj, saj se prva toženka osredotoča le na konkretno zadevo. Zgolj prepis besedila prvega odstavka 367.a člena ZPP oziroma njen povzetek je z vidika utemeljitve navedenega kriterija vsebinsko prazen. Prva toženka sicer navaja tudi dve odločbi Vrhovnega sodišča, vendar ne opravi nobene primerjave te prakse z obravnavano zadevo.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je v delu, relevantnem za odločanje o predlogu, izdalo vmesno sodbo, s katero je razsodilo, da je tožbeni zahtevek po podlagi utemeljen zoper prvo toženko.

2. Sodišče druge stopnje je pritožbo prve toženke zavrnilo in vmesno sodbo sodišča prve stopnje potrdilo.

3. Zoper sodbo sodišča druge stopnje vlaga prva toženka predlog za dopustitev revizije. V njem je postavila vprašanja: 1) Ali je sodišče pravilno štelo, da cesijska pogodba, ki jo naj bi dne 12. 2. 2020 tožeča stranka, kot prevzemnik terjatve, sklenila z odstopnikom terjatve A. d. o. o., pod besedno zvezo "nepogodbene odškodninske terjatve iz naslova protipravne odtujitve vozil" vključuje tudi odškodninsko terjatev iz naslova protipravnega ravnanja ob registraciji vozil? 2) Ali je sodišče pravilno vrednotilo protipravnost ravnanja uslužbenke prvo toženke ob vpisu prenosa lastništva vozil v register motornih vozil z dne 17. 2. 2017 in 18. 2. 2017? 3) Ali je sodišče pravilno pravno vrednotilo okoliščino, da je vpis lastništva v register motornih vozil v vzročni zvezi s škodo, ki jo naj bi utrpel pravni prednik tožeče stranke, s tem, ko zoper dobrovernega pridobitelja ni mogel uveljavljati svojih lastniških upravičenj?

4. Predlog ni popoln.

5. V skladu s četrtim odstavkom 367.b člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) mora stranka v predlogu za dopustitev revizije natančno in konkretno navesti sporno pravno vprašanje in pravno pravilo, ki naj bi bilo prekršeno, okoliščine, ki kažejo na njegovo pomembnost, ter na kratko obrazložiti, zakaj je sodišče druge stopnje to vprašanje rešilo nezakonito; zatrjevane kršitve postopka mora opisati natančno in konkretno, na enak način pa mora izkazati tudi obstoj sodne prakse vrhovnega sodišča, od katere naj bi odločitev odstopala, oziroma neenotnost sodne prakse.

6. Prvo predlagano vprašanje ni pravno vprašanje, saj naslavlja vprašanje pravilne vsebine pogodbe, ki spada po ustaljeni sodni praksi v sfero (pravilne) ugotovitve dejanskega stanja. 1 Glede drugega in tretjega predlaganega vprašanja pa prva toženka ni utemeljila okoliščin, ki bi kazale na splošno pomembnost zastavljenih pravnih vprašanj, saj se prva toženka osredotoča le na konkretno zadevo. Zgolj prepis besedila prvega odstavka 367.a člena ZPP oziroma njen povzetek je z vidika utemeljitve navedenega kriterija vsebinsko prazen. 2 Prva toženka sicer navaja tudi dve odločbi Vrhovnega sodišča, vendar ne opravi nobene primerjave te prakse z obravnavano zadevo. 3

7. Ker predlog prve toženke ne izpolnjuje zahtev iz četrtega odstavka 367.b člena ZPP, ga je Vrhovno sodišče na podlagi šestega odstavka 367b. člena ZPP zavrglo.

8. Sklep je bil sprejet soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).

1 Sklep Vrhovnega sodišča RS III Ips 12/2024 z dne 7. 10. 2025.

2 Sklep Vrhovnega sodišča RS III DoR 1/2023 z dne 15. 2. 2023.

3 Sklep Vrhovnega sodišča RS X DoR 4/2023-6 z dne 30. 11. 2023.