Court dismisses appeal for tax exemption due to unproven insolvency and lack of child support payments.
Legislator summary
AI generatedThe first-instance court correctly calculated the applicant's average monthly income at 1,485.90 EUR and rejected his request for a full tax waiver. The applicant argued for insolvency and deducted transport costs, but the court found his insolvency claims unsubstantiated and noted he has not paid child support for years. Consequently, the appellate court dismissed the appeal, confirming the original decision because the applicant failed to provide evidence for his financial hardships.
Legislator headnote
AI generatedZakon o pravdnem postopku 1 (ZPP 1); 365. člen ZPP: The court must reject an appeal for tax exemption when the applicant fails to substantiate claims of insolvency or demonstrate that specific expenses, such as child support, are actually being paid.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.
[JEDRO]
Sodišče prve stopnje je na podlagi podatkov o obdavčljivih dohodkih fizičnih oseb pravilno ugotovilo višino povprečnega mesečnega dohodka. Tožnikove trditve o insolventnosti so pavšalne, niso izkazane in jih pritožbeno sodišče ne more preizkusiti. Glede stroškov prevoza na delo v višini 600 EUR tožnik v pritožbi sam navaja, da mu je delodajalec že povrnil navedeni znesek. V zvezi s stroški preživljanja mladoletne hčere pa tožnik priznava, da s plačili že več let zaostaja - preživnine torej ne plačuje, zato se njegov razpoložljivi dohodek ne zmanjšuje.
[OBRAZLOŽITEV]
1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo predlog tožnika za oprostitev plačila sodne takse za pritožbeni postopek. Ugotovilo je, da njegov povprečni mesečni dohodek znaša 1.485,90 EUR, zato lahko sodno takso v višini 33 EUR poravna takoj in v enkratnem znesku.
2. Zoper sklep se pritožuje tožnik, ki v pritožbi navaja, da je treba njegovo plačo zmanjšati za 600 EUR, kolikor znašajo mesečni stroški prevoza na delo, zaradi česar njegov dohodek ne presega dvakratnika minimalnega dohodka. Navaja tudi, da je insolventen, ker zoper njega tečejo številni izvršilni postopki in da sodišče ni upoštevalo stroška preživnine, ki jo plačuje za mladoletno hčer. V nadaljevanju pritožbe zatrjuje, da bi moral biti upokojen, da mu zaradi prirejenega razpisa Ministrstva za infrastrukturo ni omogočeno opravljati niti prisilnega dela ter da državne institucije ne delujejo, kot bi morale. Predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa in da se ga oprosti plačila sodne takse v celoti.
3. Pritožba ni utemeljena.
4. Sodišče prve stopnje je na podlagi podatkov o obdavčljivih dohodkih fizičnih oseb pravilno ugotovilo višino povprečnega mesečnega dohodka. Tožnikove trditve o insolventnosti so pavšalne, niso izkazane in jih pritožbeno sodišče ne more preizkusiti. Glede stroškov prevoza na delo v višini 600 EUR tožnik v pritožbi sam navaja, da mu je delodajalec že povrnil navedeni znesek. V zvezi s stroški preživljanja mladoletne hčere pa tožnik priznava, da s plačili že več let zaostaja - preživnine torej ne plačuje, zato se njegov razpoložljivi dohodek ne zmanjšuje. V preostalem delu se pritožba z ugotovitvami sodišča prve stopnje vsebinsko ne sooči. Tožnik namreč problematizira ravnanje različnih državnih institucij, kar pa ne more vplivati na odločitev o oprostitvi plačila sodne takse v obravnavanem postopku.
5. Ker zatrjevane kršitve zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava niso podane, pritožbeno sodišče pa tudi ni našlo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti po drugem odstavku 350. člena Zakona o pravdnem postopku 1 v zvezi s 366. členom ZPP, je pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).
1 Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZPP.