Appeal allowed; first instance failed to verify heirs' intent to join the agricultural community before applying ZAgrS inheritance rules.

Pritožbi se ugodi, sklep sodišča prve stopnje se razveljavi in zadeva vrne temu sodišču v nov postopek.

[JEDRO]

Sodišče prve stopnje namreč ni preverilo, ali bi dediča, katerikoli od njiju ali celo oba, članstvo v AS želela in ali bi ga uveljavljala. Sodna praksa je že večkrat izrekla, da analogna (oz. subsidiarna) uporaba določb ZAgrS glede dedovanja nastopi šele v primeru, če nihče od dedičev ni član AS in za članstvo tudi noče zaprositi. Šele če članstva v AS nihče od dedičev ne bi želel ali mogel doseči, nastopi subsidiarna podlaga dedovanja, torej določbe ZAgrS.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom o dedovanju ugotovilo, da zapuščina obsega nedoločen delež na skupni lastnini na nepremičninah v k. o. X. in k. o. Y., in sicer gre za nepremičnine Agrarne skupnosti A., ki so bile vrnjene pokojniku z delno odločbo Upravne enote postopku in so navedene v 1. tč. izreka sklepa. Sklenilo je, da ta zapuščina pripade B. B. (2. tč. izreka), in sicer na podlagi vstopne pravice po pok. sestri zapustnika C. C. oz. po njeni pok. hčerki D. D., katere zakoniti dedič je. Odredilo je ustrezen vpis v zemljiško knjigo (3. tč. izreka) ter obrazložilo, da dediči, torej tudi dedinja, ki je še izrazila interes na dediščini, E. C., hči pok. F. C., sina pok. sestre zapustnika C. C., ni upravičena do nujnega deleža.

2. Zoper sklep se E. C. pritožuje in predlaga njegovo razveljavitev. Zahteva tudi povrnitev pritožbenih stroškov, k jih opredeljuje. Sodišču očita zmotno uporabo materialnega prava, ker naj bi po Zakonu o ponovni vzpostavitvi agrarnih skupnosti ter vrnitvi njihovega premoženja in pravic (ZPVAS) in Zakonu o agrarnih skupnostih (ZAgrS) upoštevalo samo nekatere, ne pa vseh kriterijev. Tako je upoštevalo le dedičevo pripravljenost za delo v agrarni skupnosti, ne pa tudi okoliščine, ali je prevzemnik zaščitene kmetije in mnenja upravnega odbora agrarne skupnosti. Meni, da bi moralo sodišče upoštevati vse kriterije iz 3. alineje 50. čl. ZArgS. Sklicuje se še na 8. čl. ZPVAS, ki določa, da lahko deduje v naravi le tisti dedič, ki je član agrarne skupnosti, kar pa tudi sodedič B. B. ni. Sodišču očita, da ni določilo vrednosti zapuščine, od katere bi lahko zahtevala nujni delež v gotovini. Sklicuje se na 52. čl. ZAgrS, ki določa način izračunavanja nujnega deleža in sodišču očita, da tega ni storilo.

3. Dedič B. B. na pritožbo ni podal odgovora.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Predmet dedovanja so premoženjske pravice zapustnika, ki so bile vrnjene v postopku vračanja premoženja agrarni skupnosti (AS), vzpostavljeni na podlagi ZPVAS. Zapustnik pa je bil tedaj že pokojen. V takem primeru je za dedovanje tega premoženja treba uporabiti določbe ZPVAS.

6. V 2. odst. 8. čl. ZPVAS določa, da se premoženjske pravice vrnejo fizični osebi, kateri so bile odvzete, oziroma pravni osebi, kateri so bile odvzete, oziroma njeni pravni naslednici. Če je prejšnji imetnik premoženjske pravice fizična oseba že mrtev ali razglašen za mrtvega, se po tem zakonu vrnjene premoženjske pravice štejejo za pozneje najdeno premoženje in se zanje dedovanje izvede po zakonu o dedovanju. Pri tem lahko premoženjske pravice v naravi deduje le tisti dedič, ki je član agrarne skupnosti, drugi dediči pa lahko zahtevajo le nujni delež v gotovini.

7. Po 25. čl. Zakona o dedovanju (ZD) so nujni dediči le pokojnikovi potomci, njegovi posvojenci in njihovi potomci, njegovi starši in njegov zakonec (1), dedi in babice ter bratje in sestre pokojnika so nujni dediči le tedaj, če so trajno nezmožni za delo in nimajo potrebnih sredstev za življenje (2).

8. Za te primere je treba primarno torej uporabiti določbe ZPVAS in ne ZAgrS. Izjema pa velja, če nihče od dedičev ni član AS in za članstvo tudi noče zaprositi ali iz nje tisti, ki so bili člani, izstopijo. V takem primeru je po večinskem stališču podana podlaga za analogno oz. podredno uporabo pravil ZAgrS o določitvi prednostnega vrstnega reda med dediči istega dednega reda (50. čl.). 1

9. V 52. čl. ZAgrS opredeljuje sicer način vrednosti za ugotavljanje nujnega deleža. Toda to lahko velja le za tiste dediče, ki imajo po splošnih predpisih o dedovanju pravico do nujnega deleža.

10. Kako se vse navedeno aplicira na konkretni primer? Sodišče prve stopnje je našlo dediče pokojnih dedičev zapustnika, ki po vstopni pravici pridejo v poštev za zakonito dedovanje. Vsi, razen pritožnice in B. B., so se odpovedali dedovanju. Oba navedena pa sta sorodstveno od zapustnika že preveč oddaljena in zato ne prideta v poštev kot nujna dediča (25. čl. ZD).

11. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da nihče od obeh dedičev ni član AS, zato je uporabilo določbe ZAgrS, po katerih lahko deduje tudi dedič, ki ni član AS, a v naravi le eden. Takšna odločitev prvostopenjskega zapuščinskega sodišča je preuranjena.

12. Sodišče prve stopnje namreč ni preverilo, ali bi dediča, katerikoli od njiju ali celo oba, članstvo v AS želela in ali bi ga uveljavljala. V 2. odst. 8. čl. ZPVAS ne določa, da bi dedoval lahko le en dedič, tako kot je za kasnejša dedovanja in kasneje to določil ZAgrS. Po tem določilu (2. odst. 8. čl. ZPVAS) lahko v naravi deduje, kdor je član AS, teh pa je lahko tudi več. Sodna praksa je že večkrat izrekla, da analogna (oz. subsidiarna) uporaba določb ZAgrS glede dedovanja nastopi šele v primeru, če nihče od dedičev ni član AS in za članstvo tudi noče zaprositi. 2 Sodišče prve stopnje je res opravilo dve zapuščinski obravnavi in pritožnica kljub pravilnemu vabilu na nobeno ni pristopila. Vendar pa bi jo sodišče vseeno lahko oz. bi jo moralo seznaniti z njenimi pravicami, torej možnostjo dedovanja, če se včlani v AS, enako pa velja za sodediča. Šele če članstva v AS nihče od dedičev ne bi želel ali mogel doseči, nastopi subsidiarna podlaga dedovanja, torej določbe ZAgrS (te je sicer sodišče prve stopnje same po sebi primerno uporabilo in očitki pritožbe glede tega niso utemeljeni).

13. Pritožbi je bilo zato treba ugoditi in izpodbijani sklep sodišča prve stopnje razveljaviti ter vrniti zadevo temu sodišču v nov postopek (3. tč. 365. čl. Zakona o pravdnem postopku v zvezi s 163. čl. ZD). Ta se v svojem jedru vrača na začetek, zato ni primerno, da se ga opravi na drugi stopnji.

1 Prim. sklepe VSL II Cp 2233/2016, II Cp 1537/2017, VSK I Cp 493/2018 in druge.

2 Prim. sklep VSL II Cp 1537/2017, VSK I Cp 261/2018 in druge.