Appeal dismissed; pending annulment of prior ruling does not justify suspending proceedings under ZPP.

I. Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

[JEDRO]

V sodni praksi je enotno sprejeto stališče, da razloga za prekinitev ne predstavlja niti dejstvo, da je proti pravnomočni odločbi, ki je rešila predhodno vprašanje, vloženo izredno pravno sredstvo.

O ničnosti upravne odločbe lahko odloči le upravni organ po pravilih ZUP o izreku ničnosti upravnih odločb. Do morebitnega izreka ničnosti upravne odločbe je sodišče na s tako odločbo vzpostavljeno lastninsko pravico v korist upravičencev vezano in je ne more obiti.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje predlog toženke za prekinitev postopka zavrnilo. Tako je odločilo zato, ker je bilo o predhodnem vprašanju, ki ga rešuje dopolnilna odločba UE A. z dne 8. 6. 2016, že pravnomočno odločeno, vloženo izredno pravno sredstvo pa ni razlog za prekinitev postopka po 1. tč. 1. odst. 206. čl. ZPP. 1

2. Zoper takšno odločitev vlaga pritožbo toženka. Navaja, da je dopolnilna odločba UE A. z dne 8. 6. 2016 nična, ker ni izvršljiva. Na to pa je dolžno paziti tudi sodišče v konkretnem primeru. V nadaljevanju pojasnjuje, zakaj je zahtevek tožnice, ki ga utemeljuje na tej odločbi, neutemeljen. Neekonomično je, da bo sodišče o njem odločalo, saj bo odločitev o obstoju ugovarjanega pravnega dejstva, ki je trenutno še pravnomočna, kmalu odpravljena. Sodišče je storilo bistvene kršitve pravil pravdnega postopka.

3. Pritožba je bila vročena tožnici, ki nanjo ni odgovorila.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Na pritožbeni razlog kršitve procesnih pravil pritožbeno sodišče, razen v obsegu 2. odst. 350. čl. ZPP, ne pazi po uradni dolžnosti, zato mora biti v delu, ki presega uradno upoštevane kršitve postopka, obrazložen. Ker pritožnica zatrjevanih bistvenih kršitev postopka v pritožbi ni konkretizirala, pritožbeno sodišče pa ob uradnem preizkusu ugotavlja, da niso bile storjene niti tiste, na katere pazi po uradni dolžnosti, je v tem delu pritožba neutemeljena.

6. Sodišče na podlagi 1. tč. 1. odst. 206. čl. ZPP odredi prekinitev postopka, če sklene, da ne bo samo reševalo predhodnega vprašanja (13. čl. ZPP). Tako prekinjen postopek se na podlagi 2. odst. 208. čl. ZPP nadaljuje, ko se pravnomočno konča postopek, zaradi katerega je prišlo do prekinitve ali ko sodišče spozna, da ni več razlogov, da bi se čakalo na njegov konec.

7. Iz povzete zakonske ureditve torej izhaja, da je treba prekinjeni postopek nadaljevati, če je bilo o predhodnem vprašanju na matičnem področju odločeno z učinkom pravnomočnosti. To pa pomeni, da v takem primeru prekinitve tudi ni mogoče zahtevati. Kot je pravilno pojasnilo že sodišče prve stopnje, razloga za prekinitev ne predstavlja niti dejstvo, da je proti pravnomočni odločbi, ki je rešila predhodno vprašanje, vloženo izredno pravno sredstvo. Takšno stališče je v sodni praksi enotno sprejeto. 2

8. Pritožnica zato ne more uspeti z navedbami, da je v upravnem postopku predlagala, da se dopolnilna odločba UE A. z dne 8. 6. 2016 (priloga A10), ki je po ugotovitvi sodišča prve stopnje, pravnomočna, izreče za nično; niti z navedbami, da bi bila prekinitev postopka ekonomična. Ob tem pritožbeno sodišče dodaja, da lahko o ničnosti upravne odločbe odloči le upravni organ po pravilih ZUP 3 o izreku ničnosti upravnih odločb. Stališče pritožnice, da bi zatrjevano ničnost moralo sodišče ne glede na to upoštevati, je zato zmotno. Do morebitnega izreka ničnosti upravne odločbe je sodišče na s tako odločbo vzpostavljeno lastninsko pravico v korist upravičencev vezano in je ne more obiti.

9. Pritožba je glede na obrazloženo neutemeljena. Ker pritožbeno sodišče ni ugotovilo niti kršitev, na katere v obsegu 2. odst. 350. čl. ZPP pazi po uradni dolžnosti, jo je zavrnilo in na podlagi 2. tč. 365. čl. ZPP sklep sodišča prve stopnje potrdilo.

1 Zakon o pravdnem postopku.

2 Glej odločbo Vrhovnega sodišča RS II Ips 392/1996 in odločbe višjih sodišč: VSL I Cpg 1712/2015, VSL II Cp 2393/2016, VSL I Cp 1719/2017 in VSM I Cpg 43/2018.

3 Zakon o splošnem upravnem postopku.