Management liability for bankruptcy initiation delays is treated as damages liability under ZFPPIPP.
Slovenia (SI)
Legislator summary
AI generatedThe higher court dismissed the appeal against a first-instance decision ordering a former director to pay for bankruptcy initiation costs. The court held that management's failure to file for bankruptcy within one month of insolvency creates liability comparable to damages under the Insolvency Act. Since the appellant failed to prove she could not have prevented the lack of assets, the appeal was rejected as unfounded.
Legislator headnote
AI generated9th paragraph of Article 233 of the Insolvency Act; Article 42, paragraph 1 of the Insolvency Act: Management liability for bankruptcy initiation delays is equivalent to damages liability, requiring proof that the director could not have prevented the insolvency at the time of the delay.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedCited Case Law
AI generatedFull text
Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.
[JEDRO]
Odgovornost članov poslovodstva za obveznost povrniti znesek za kritje začetnih stroškov stečajnega postopka, ki jih ni mogoče pokriti iz unovčene stečajne mase, ima enake značilnosti kot odškodninska odgovornost članov poslovodstva iz prvega odstavka 42. člena ZFPPIPP. Predpostavka te odgovornosti je okoliščina, da poslovodstvo v enem mesecu po dnevu, ko je družba postala trajneje nelikvidna, ni vložilo predloga za začetek stečajnega postopka, ta kršitev pa je povzročila, da zaradi prepoznega začetka stečajnega postopka premoženje družbe ne zadošča niti za kritje začetnih stroškov stečajnega postopka.
[OBRAZLOŽITEV]
1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo ugovor nekdanje direktorice (poslovodje) stečajnega dolžnika.
2. Zoper navedeni sklep se je pritožila nekdanja poslovodja stečajnega dolžnika ter predlagala spremembo izpodbijanega sklepa.
3. Pritožba ni utemeljena.
4. Sodišče prve stopnje je ugovor nekdanje poslovodje stečajnega dolžnika zoper sklep, s katerim je bilo njej in nekdanjemu poslovodji A. A. naloženo solidarno plačilo 2.416,11 EUR iz naslova predujma za kritje začetnih stroškov stečajnega postopka, zavrnilo z nosilnimi razlogi, da pritožnica ni uveljavljala pravno relevantnega razbremenilnega razloga, ki bi omogočal oprostitev zakonsko določene odgovornosti iz devetega odstavka 233. člena ZFPPIPP.
5. Pritožnica odločitev sodišča prve stopnje izpodbija s ponavljanjem navedb v zvezi z najemno pogodbo in terjatvijo iz naslova glob. Oba ugovorna razloga je obravnavalo že sodišče prve stopnje in nanju pravilno odgovorilo, zato se višje sodišče v izogib ponavljanju na razloge izpodbijanega sklepa v celoti sklicuje in na ponovljene navedbe pritožnice ne bo posebej odgovarjalo. Vse, kar navaja pritožnica v zvezi z opremo, skladišči, novo dejavnostjo in zaposlitvami, predstavlja nedovoljeno navajanje novih dejstev (337. člen ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP), ki jih višje sodišče ne sme upoštevati. V pritožbi navedene nove okoliščine tudi sicer ne predstavljajo pravno relevantnih razbremenilnih razlogov.
6. Odgovornost članov poslovodstva za obveznost povrniti znesek za kritje začetnih stroškov stečajnega postopka, ki jih ni mogoče pokriti iz unovčene stečajne mase, ima enake značilnosti kot odškodninska odgovornost članov poslovodstva iz prvega odstavka 42. člena ZFPPIPP. Predpostavka te odgovornosti je okoliščina, da poslovodstvo v enem mesecu po dnevu, ko je družba postala trajneje nelikvidna, ni vložilo predloga za začetek stečajnega postopka (je torej kršilo svojo obveznost iz prvega odstavka 38. člena ZFPPIPP), ta kršitev pa je povzročila, da zaradi prepoznega začetka stečajnega postopka premoženje družbe ne zadošča niti za kritje začetnih stroškov stečajnega postopka. Zato se bo član poslovodstva razbremenil odgovornosti, če bo (trdil in) dokazal, da tega položaja (nezmožnosti iz premoženja družbe pokriti vsaj začetne stroške začetka stečajnega postopka) ni mogel preprečiti. O tem sta si pravna teorija in sodna praksa enotni. 1
7. Sodišče prve stopnje je presodilo, da v ugovoru navedeni argumenti pritožnice ne zadoščajo za razbremenitev odgovornosti iz devetega odstavka 233. člena ZFPPIPP, čemur višje sodišče pritrjuje. Trditveno in dokazno breme za razbremenitev odgovornosti je na poslovodji. Pritožnica na v pritožbi ponovljene okoliščine res ni mogla vplivati, je pa odgovorna, da bi kot poslovodja pravočasno reagirala: bodisi tako, da bi našla nove vire za poslovanje, bodisi bi predlagala stečajni postopek. Tega pritožnica ni storila. Čim je tako, je ugotovitev sodišča prve stopnje, da ni podan pravno relevanten razbremenilni razlog, pravilna.
8. Višje sodišče je odgovorilo na pritožbene navedbe, ki so relevantne za presojo pravilnosti izpodbijanega sklepa (prvi odstavek 360. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP). Ker je ugotovilo, da izrecno uveljavljeni pritožbeni razlogi niso utemeljeni, niso pa podane niti kršitve, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP, oba v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP), je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).
1 Plavšak, N., e-komentar ZFPPIPP, Tax-Fin-Lex, komentar 233. člena ZFPPIPP, VSL sklepi Cst 251/2024 z dne 23. 10. 2024, Cst 305/2024 z dne 9. 1. 2025, Cst 10/2025 z dne 16. 1. 2025.