Appeal dismissed; land registry entry rejected due to unpaid real estate transfer tax and lack of separate unit status.
Legislator summary
AI generatedThe appellate court dismissed the appeal, upholding the first-instance court's rejection of the applicant's request to establish a land registry title and register ownership rights. The applicant argued that the land registry procedure should have been opened pending the tax authority's response regarding a 1996 property sale, but the court found the tax had not been assessed or paid. Furthermore, the court determined the disputed 30 m² space lacked legal independence as a separate unit in the real estate registry, confirming the lower court's decision based on Article 236 of the Land Register Act.
Legislator headnote
AI generatedArticle 236 paragraphs 1 and 2 of the Land Register Act (ZZK-1); Article 356 paragraph 2 of the Civil Procedure Act (ZPP): The court must reject the establishment of a land registry title if the prerequisite of paying real estate transfer tax is not met, and it cannot register ownership for a space that does not constitute a legally independent unit in the real estate registry.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.
[JEDRO]
Davek na promet nepremičnin (še) ni bil odmerjen, pa tudi ne plačan. Zato je sodišče pravilno zaključilo, da niso izpolnjeni pogoji za začetek postopka vzpostavitve zemljiškoknjižne listine in je skladno z določbo prvega in drugega odstavka 236. člena ZZK-1 hkrati zavrnilo predlog za vzpostavitev zemljiškoknjižne listine in zemljiškoknjižni predlog za vknjižbo lastninske pravice.
[OBRAZLOŽITEV]
1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo predlagateljev predlog za podaljšanje roka (I. točka izreka), družbi A., d. o. o., je dopustilo udeležbo v nepravdnem postopku (II. točka izreka) ter zavrnilo predlog za vzpostavitev pravnega naslova (prodajne pogodbe z 21. 1. 1996) za del dvosobnega stanovanja št. 3 v izmeri 30 m², nahajajočega se v prvem nadstropju stavbe na naslov B. 14 v X. ter za vknjižbo lastninske pravice na tem stanovanju v korist predlagatelja (III. točka izreka). Prav tako je zavrnilo predlog za vzpostavitev etažne lastnine na stavbi z naslovom B. 14 v X. z ID znakom 000-564 (IV. točka izreka).
2. Predlagatelj odločitve sodišča ne sprejema in zoper njo vlaga pritožbo. V njej zatrjuje, da je FURS zaprosil za odgovor glede plačila davka v zvezi s prodajo nepremičnine v letu 1996. Odgovora še ni prejel, zato je postopek odprt; sodišče pa ne bi smelo sprejeti končne odločitve. Pripominja, da navedbe C. C. niso resnične.
3. Pritožba je bila vročena nasprotnim udeležencem v odgovor. Nanjo sta se odzvali tretja in osma nasprotna udeleženka. Obe predlagata njeno zavrnitev.
4. Pritožba ni utemeljena.
5. Pritožbeno sodišče soglaša s celovitimi dejanskimi in pravnimi zaključki izpodbijanega sklepa, na podlagi katerih je bil predlagateljev predlog za vzpostavitev pravnega naslova, njegov vpis v ZK in za vzpostavitev etažne lastnine na stavbi z naslovom B. 14 v X. zavrnjen. Sklep ponudi izčrpno in prepričljivo dokazno oceno vseh v postopku izvedenih dokazov, na podlagi katerih je sodišče ugotovilo pravno odločilna dejstva.
6. Sodišče je izhajalo iz pravilnih materialnopravnih izhodišč in ni zagrešilo kršitev določb postopka. V jasni in prepričljivi obrazložitvi je poudarilo, da je bila na stavbi z naslovom B. 14 že v letu 2009 vzpostavljena (popolna) etažna lastnina. Stavba je že evidentirana v katastru nepremičnin in v zemljiški knjigi; vpisani so vsi deli stavbe in določeni idealni deleži solastnine, ki pripadajo vsakokratnim lastnikom na skupnih delih. Ugotovilo je, da ni neskladja med dejanskim stanjem in stanjem v katastru nepremičnin. Vsi dejansko obstoječi deli so na podlagi elaborata iz leta 2009 evidentirani v katastru nepremičnin; z elaboratom so se strinjali vsi takratni etažni lastniki, med njimi tudi predlagatelj D. D. Ta v času urejanja etažne lastnine ni zatrjeval, da se v tretji etaži stavbe nahajajo trije posamezni deli stavbe - med njimi tudi del v izmeri 30 m², ki naj bi se nahajal med deloma stavbe z ID znakom 0000-564-4 in 000-564-8. Morebitna pripojitev, oddelitev ali pregraditev med deloma stavbe št. 4 ali 8 (ta del je bil prej v lasti predlagatelja in podjetja E., d. o. o., ki je šlo v stečaj, sedaj pa je v lasti udeleženke C. C., ki ga je pridobila v izvršilnem postopku) brez ločenega vhoda še ne pomeni nastanka samostojne zaključene enote z lastnim identifikacijskim znakom.
7. Pritožba se z ugotovitvami iz izpodbijanega sklepa niti ne sooči. Izpostavlja le to, da je bila glede plačila davka od prodaje nepremičnine v letu 1996 oddana vloga na FURS in da se ta na vlogo še ni odzval. Vendar ta pritožbeni očitek ni utemljen, saj je sodišče samo preverilo, ali je bila pogodba z 21. 11. 1996 prijavljena davčni upravi, davek pa odmerjen in plačan. FURS je v odgovoru z 11. 4. 2025 sodišče obvestil, da se prodajna pogodba z 21. 11. 1996 v arhivu ne nahaja. To pa pomeni, da davek na promet nepremičnin (še) ni bil odmerjen, pa tudi ne plačan. Zato je sodišče pravilno zaključilo, da niso izpolnjeni pogoji za začetek postopka vzpostavitve zemljiškoknjižne listine in je skladno z določbo 1. in 2. odstavka 236. člena Zakona o zemljiški knjigi (ZZK-1) hkrati zavrnilo predlog za vzpostavitev zemljiškoknjižne listine in zemljiškoknjižni predlog za vknjižbo lastninske pravice.
8. Prostor v izmeri 30 m², pri katerem predlagatelj uveljavlja lastninsko pravico, ni evidentiran v katastru nepremičnin kot zaključena bivalna enota z lastnim identifikacijskim znakom in nima pravne samostojnosti nastopanja v pravnem prometu.
9. Glede na pojasnjeno pritožba ni utemeljena, saj pritožbeno sodišče ni ugotovilo niti kršitev določb materialnega in procesnega prava, na katere - skladno z določbo 2. odstavka 350. člena ZPP - pazi po uradni dolžnosti, zato je pritožbo zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).