Appeal dismissed; bankruptcy court settlement binds all creditors including those who did not attend.

I. Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

II. Tožeča stranka je dolžna drugi toženi stranki plačati 447,98 EUR stroškov pritožbenega postopka v roku 15 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka roka za prostovoljno izpolnitev obveznosti do plačila.

[JEDRO]

Osrednje vprašanje v pritožbenem postopku je, ali sodna poravnava, ki jo je v postopku izpodbijanja pravnih dejanj dolžnika B. A. v osebnem stečaju sklenil stečajni upravitelj v korist stečajne mase, zavezuje vse upnike stečajne mase, torej tudi tožnico. Ker je slednja svojo terjatev prijavila v stečajnem postopku, je pridobila položaj stranke v postopku in kot upnica upravičenje izpodbijati sklepe sodišča. To velja tudi za sklep o soglasju sodišča iz drugega odstavka 322. člena ZFPPIPP v zvezi z upravljanjem stečajne mase, kamor po 3. točki drugega odstavka 322. člena ZFPPIPP spada sklenitev sodne poravnave glede zahtevkov v zvezi z izpodbijanjem dolžnikovih pravnih dejanj.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrglo tožbo, ker je bilo o zadevi že pravnomočno odločeno s sodno poravnavo v zadevi Okrožnega sodišča v Kranju I P 29/2020. Sklenilo je, da vsaka stranka krije svoje stroške postopka.

2. Zoper sklep se pritožuje tožnica in uveljavlja vse pritožbene razloge po 338. členu Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Pritožbenemu sodišču predlaga, da ga razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nadaljnje odločanje. Ne strinja se, da jo sodna poravnava v zadevi I P 29/2020 s 23. 11. 2023 zavezuje, saj pri njenem sklepanju ni sodelovala. Z odločitvijo sodišča ji je bila kršena pravica do sodnega varstva iz 23. člena Ustave in 6. člena Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in svoboščin (EKČP), hkrati pa je sodišče zagrešilo kršitev iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.

Navaja, da prevzem pravde, ki je bila začeta pred uvedbo stečajnega postopka s strani stečajnega upravitelja, ni obvezen, temveč lahko sam sproži novo pravdo. Navedeno pomeni, da se lahko sočasno vodita dve pravdi. Sklenitev sodne poravnave v pravdi, ki jo vodi stečajni upravitelj, lahko doseže določene učinke na stečajno maso, kar pa še ne pomeni, da kasnejši upnikov uspeh ne bi mogel doseči boljšega učinka. Sodna poravnava, ki jo je sklenil stečajni upravitelj, ne zavezuje upnika in ne predstavlja pravnomočne odločitve v tej pravdi. Zmotno je stališče, da bi lahko z vložitvijo pritožbe zoper sklep stečajnega dolžnika o soglasju k sklenjeni poravnavi njeno uveljavitev preprečila in da bi morala reagirati. Če bi sklenjena sodna poravnava dejansko predstavljala oviro za nadaljnje vodenje pravde, bi zakon za njeno veljavnost predpisal obvezno soglasje vseh upnikov. Tožnica ima interes, da s pozitivnim uspehom v pravdi za sebe in vse ostale upnike uspe iztržiti več, kar ji omogoča četrti odstavek 350. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP). Pravica pristopiti k sklenitvi sodne poravnave ne pomeni obveznosti. Nadaljnje vodenje te pravde ni v nasprotju z načelom koncentracije in tudi ne z interesi ostalih upnikov. Če bi tožnica izgubila, upniki ne bi bili v slabšem položaju.

Nepremičnine, ki so predmet izpodbojnih tožb, so vredne znatno več od zneska 75.000 EUR, ki se ga je v zameno, da jih obdrži, v stečajno maso zavezal plačati A. A. Po oceni tožnice bi s prodajo teh nepremičnin lahko dosegli vrednost 200.000 EUR in za toliko bi se povečala stečajna masa v korist vseh upnikov.

3. Na pritožbo je po stečajnem upravitelju odgovorila druga toženka. Opozarja, da je tožničin zahtevek vezan na zahtevek iz postopka I P 614/2017, do katerega je upravičena izključno kot upnica dolžnika B. A. Osebni stečaj nad tem dolžnikom zato bistveno vpliva na tožničin položaj v tej pravdi. ZFPPIPP izrecno določa, da sme upnik po začetku stečajnega postopka zahtevke na podlagi izpodbijanja dolžnikovih pravnih dejanj uveljavljati samo še na račun stečajnega dolžnika in da je postopek izvršbe lahko voden le še na predlog upravitelja in v dobro stečajne mase. Tako ima tožnica zgolj še procesno legitimacijo, stvarna legitimacija za njej lasten zahtevek pa je v celoti prešla na stečajnega upravitelja. Dejstvo, da tožnica ni bila formalna podpisnica sodne poravnave, sklenjene glede istega premoženja, ni bistveno, saj jo je stečajni upravitelj dolžnika B. A. veljavno sklenil v imenu in za račun vseh stečajnih upnikov, vključno s tožnico. Ti imajo položaj enotnega sospornika. Stečajni postopek je zastavljen kot generalna izvršba, zato procesna dejanja, ki jih v imenu in na račun stečajnih upnikov opravi stečajni upravitelj, brez izjeme učinkujejo za vse stečajne upnike celovito in enako. Obe sodni poravnavi sta stopili v veljavo šele v odvisnosti od v stečajnem postopku pravnomočno sprejetih sklepov o soglasju k poravnavam, zato učinkujeta ne le za stečajnega dolžnika, temveč tudi za stečajne upnike. Če je tožnica mnenja, da je bila poravnava v škodo stečajne mase, bi morala to izpostaviti v stečajnem postopku. Poleg tega so njene navedbe o doseženi ceni pavšalne, pri čemer ne upošteva, da bi bilo brez poravnave šele presojano, ali bodo nepremičnine vrnjene v stečajno maso enega ali drugega stečajnega dolžnika in bi bil najprej potreben v celoti uspešen pravnomočen zaključek najmanj obeh s strani upraviteljev vodenih pravd, kar je povezano tudi z znatnimi stroški. Poravnava je vse te rizike odpravila in upnikom v obeh stečajih omogočila takojšnje unovčenje denarnih terjatev, ki so bile na relaciji pravdnih strank izrazito sporne. Predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbo zavrne, saj tožnica za nadaljnje vodenje pravde nima več pravnega interesa.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Tožnica je kot upnica B. A. pred Okrožnim sodiščem v Kranju vložila tožbo zaradi izpodbijanja dolžnikovih pravnih dejanj zoper dolžnikovo hči C. A., sedaj C. D. (v tem postopku drugo toženko, kot bo zaradi jasnosti poimenovana v nadaljevanju te odločbe), ki se vodi pod opr. št. I P 614/2017 1 . Ker je ugotovila, da je druga toženka prejeto premoženje odtujila svojemu bratu A. A., v tem postopku prvemu tožencu, pa z obravnavano tožbo s 15. 1. 2019 zahteva ugotovitev ničnosti prodajne pogodbe, sklenjene med tožencema 27. 4. 2017, oziroma podrejeno ugotovitev njene neučinkovitosti v delu, ki je potreben za izpolnitev njene terjatve zoper dolžnika B.

A. Nad slednjim je bil 1. 2. 2019 začet postopek osebnega stečaja, v katerem je tožnica kot upnica priglasila svojo terjatev. Ker je stečajni upravitelj E. E. terjatev prerekal, je bila napotena na pravdo, ki se vodi pred Okrožnim sodiščem v Kranju pod opr. št. I P 336/2019. Prav tako je bil postopek osebnega stečaja 8. 6. 2020 začet nad drugo toženko. Dolžnik B. A. - v osebnem stečaju je po stečajnem upravitelju E. E. vložil tožbo zaradi izpodbijanja pravnih dejanj stečajnega dolžnika, s katero je zajel oba toženca v tem postopku in E. E. 2 (I P 29/2020), druga toženka - v osebnem stečaju pa je po stečajnem upravitelju F.

F. vložila tožbo zoper prvega toženca in E. E. zaradi ugotovitve ničnosti prodajne pogodbe s 27. 4. 2017 (I P 26/2021). V obravnavani zadevi je ključno, da je bila 21. 11. 2023 v zadevi I P 29/2020 sklenjena pogojna sodna poravnava, h kateri sta pristopila oba stečajna upravitelja in s katero se je prvi toženec zavezal za popolno izpolnitev vseh zahtevkov pogodbenih strank v postopku I P 29/2020 plačati skupno 75.000 EUR, in sicer 22.500 EUR v stečajno maso dolžnika B. A. in 52.500 EUR v stečajno maso dolžnice C. B. Pravdne stranke so se strinjale, da bodo s tem plačilom v celoti poravnane tudi morebitne bodoče negotove terjatve stečajne mase tožnika B.

A. zoper toženca A. A. in E. E. iz sporov, ki se vodijo v korist stečajne mase tožnika, oziroma med morebitnim upnikom stečajne mase tožnika G., d. o. o., kot tožnikom in A. A. ter C. B. kot tožencema v zadevi I P 15/2019 in med morebitnim upnikom stečajne mase G., d. o. o., kot tožnikom in C. B. v zadevi I P 614/2017. K sklenjeni pogojni sodni poravnavi sta stečajni sodišči podali soglasja s sklepoma Okrožnega sodišča v Krškem St 001/2020 z 29. 1. 2024 (osebni stečaj nad dolžnico C. B.) in Okrožnega sodišča v Kranju St 002/2019 s 27. 11. 2023 (osebni stečaj nad dolžnikom B.

A.), ki nista bila izpodbijana.

6. Osrednje vprašanje v pritožbenem postopku je, ali sodna poravnava, ki jo je v postopku izpodbijanja pravnih dejanj dolžnika B. A. v osebnem stečaju sklenil stečajni upravitelj v korist stečajne mase, zavezuje vse upnike stečajne mase, torej tudi tožnico. Ker je slednja svojo terjatev prijavila v stečajnem postopku, je pridobila položaj stranke v postopku in kot upnica upravičenje izpodbijati sklepe sodišča. To velja tudi za sklep o soglasju sodišča iz drugega odstavka 322. člena ZFPPIPP v zvezi z upravljanjem stečajne mase, kamor po 3. točki drugega odstavka 322. člena ZFPPIPP spada sklenitev sodne poravnave glede zahtevkov v zvezi z izpodbijanjem dolžnikovih pravnih dejanj. Tožnica pritožbe zoper sklep ni vložila, zato jo slednji pravno zavezuje enako kot ostale upnike dolžnika B. A.

7. Neutemeljena je pritožbena navedba, da pritožnica uveljavitve sodne poravnave ne bi mogla preprečiti. Stečajno sodišče soglasje k sklenitvi sodne poravnave poda, če je ta sklenjena v korist upnikov. V nasprotnem primeru soglasje odreče. Tožnica bi zato v pritožbenem postopku lahko dosegla spremembo odločitve sodišča prve stopnje o podaji soglasja k sodni poravnavi, če bi izkazala njeno premajhno korist za stečajno maso, in s tem preprečila njen učinek. Ker te možnosti ni izkoristila, pritožbeno sodišče soglaša z razlogi izpodbijanega sklepa, da se subjektivne meje pravnomočnosti sklenjene sodne poravnave v zadevi I P 29/2020 glede izpodbijanja dolžnikovih pravnih dejanj raztezajo tudi nanjo in da za nadaljnje vodenje tega postopka nima več pravnega interesa. Tudi če bo tožnica namreč izkazala obstoj svoje terjatve do B. A., bo njeno poplačilo lahko dosegla iz stečajne mase, ki je bila zagotovljena s sodno poravnavo. Ob tem še dodaja, da tožnica do konca sodnega postopka tudi ni spremenila tožbenega zahtevka, ki ga lahko po uvedbi osebnega stečaja nad njenim dolžnikom skladno z določbami ZFPPIPP uveljavlja le še v korist stečajne mase.

8. Ker je tožnica kot upnica B. A. imela možnost sodelovanja v stečajnem postopku, v katerem se je presojala ustreznost sklenjene sodne poravnave v luči koristnosti za stečajno maso, se v pritožbi neutemeljeno sklicuje na kršitev pravice do sodnega varstva in poštenega postopka.

9. Pritožbeno sodišče je glede na navedeno pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep na podlagi 2. točke 365. člena ZPP.

10. Tožnica, ki s pritožbo ni uspela, je dolžna drugi toženki povrniti njene stroške pritožbenega postopka. Te je sodišče odmerilo ob upoštevanju tar. št. 22/2 Odvetniške tarife in drugi toženki priznalo 600 točk za odgovor na pritožbo, kar povečano za materialne izdatke v višini 2 % in DDV ter ob vrednosti točke 0,60 EUR znaša 447,98 EUR.

1 Oče in hči sta 24. 7. 2015 sklenila darilno pogodbo, s katero je oče svoje nepremično premoženje prenesel na drugo toženko.

2 V korist slednjega je A. A. s pogodbo ustanovil osebno služnost rabe na vseh prenešenih nepremičninah.