Legislator Case Law & Legislation
VSRS Sklep I R 17/2026 ECLI:SI:VSRS:2026:I.R.17.2026 AI generated

Appeal dismissed: Doubts about judges deciding on their own removal must be resolved via removal proceedings, not case transfer.

Case Number VSRS Sklep I R 17/2026
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date
Outcome Dismissed

Legislator summary

AI generated

The Supreme Court dismissed the applicant's request to transfer the entire case to another court due to alleged bias in the judges handling the removal proceedings. The applicant argued that the presiding judge's recent appointment and the removal of the previous president created an objective appearance of bias. The court ruled that doubts regarding specific judges must be addressed within the removal process itself rather than through a transfer of jurisdiction.

Legislator headnote

AI generated

67. člen Zakona o pravdnem postopku; Če je podan dvom v sodnike, ki so pristojni odločati o izločitvi, je treba ta procesni problem reševati v postopku za izločitev sodnika, ne pa prek instituta prenosa pristojnosti celotne zadeve na drugo stvarno pristojno sodišče.

Keywords

AI generated
transfer of jurisdiction removal proceedings appearance of bias judicial impartiality Supreme Court decision

Cited Legislation

AI generated
67. člen Zakona o pravdnem postopku
Vrhovno sodišče lahko na predlog stranke ali pristojnega sodišča določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v zadevi, če je očitno, da se bo tako laže opravil postopek, ali če so za to drugi tehtni razlogi (67. člen Zakona o pravdnem postopku; v nadaljevanju ZPP).
AI generated

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

Predlog se zavrne.

[JEDRO]

Če je podan dvom v sodnike, ki so pristojni odločati o izločitvi, je treba ta procesni problem reševati v postopku za izločitev sodnika, ne pa prek instituta prenosa pristojnosti celotne zadeve na drugo stvarno pristojno sodišče.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Nasprotna udeleženka je vložila zahtevo za izločitev sodnice in zahtevo za prenos pristojnosti. Osrednji del njene vloge se nanaša na razloge za izločitev sodnice Daše Pogorevc Filipič, te razloge pa nato navezuje še na predlog za prenos pristojnosti. Navaja, da je o izločitvah sodnice odločal predsednik Okrožnega sodišča v Ljubljani, Marjan Pogačnik. Ta je bil s strani Sodnega sveta razrešen zaradi zagotovitve učinkovitega in strokovnega vodenja sodišča, torej zaradi korupcije. Nato nadaljuje, da je predsednik Višjega sodišča v Ljubljani, Anton Panjan, za začasno predsednico Okrožnega sodišča v Ljubljani imenoval Dašo Pogorevc Filipič. Ker je odgovoren za izbiro in imenovanje začasne predsednice je po stališču nasprotne udeleženke podan objektivni videz pristranskosti, saj bi odločanje v postopkih izločitve lahko pomenila presojo posledic lastne kadrovske odločitve.

2. Predlog ni utemeljen.

3. Vrhovno sodišče lahko na predlog stranke ali pristojnega sodišča določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v zadevi, če je očitno, da se bo tako laže opravil postopek, ali če so za to drugi tehtni razlogi (67. člen Zakona o pravdnem postopku; v nadaljevanju ZPP).

4. Vrhovno sodišče v postopkih za prenos pristojnosti vselej poudarja, da razlogi za izločitev posameznega sodnika še ne pomenijo tudi razloga za prenos pristojnosti. Predlog za prenos pristojnosti bo utemeljen šele tedaj, če je omajan videz nepristranskosti celotnega sodišča. Od navedenega stališča tudi v tej zadevi Vrhovno sodišče ne odstopa.

5. Predlagateljica pa izraža dvom tudi v potencialen postopek za izločitev sodnice. Vrhovno sodišče ji odgovarja, da tudi to ne more utemeljevati prenosa pristojnosti. Če je podan dvom v sodnike, ki so pristojni odločati o izločitvi, je treba ta procesni problem reševati v postopku za izločitev sodnika, ne pa prek instituta prenosa pristojnosti celotne zadeve na drugo stvarno pristojno sodišče.

6. Neutemeljen predlog za prenos pristojnosti je zato Vrhovno sodišče zavrnilo.