Legislator Case Law & Legislation
VSC Sklep I Cp 402/2025 ECLI:SI:VSCE:2026:I.CP.402.2025 AI generated

Appeal dismissed; court upheld costs award in paternity dispute where unsuccessful party bears expenses under free discretion.

Case Number VSC Sklep I Cp 402/2025
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date
Outcome Dismissed

Legislator summary

AI generated

The appeal against the first-instance court's decision on costs in a paternity dispute was dismissed. The appellant argued that the general rule requiring each party to bear their own costs should apply, claiming the other party caused the need for the proceedings. The appellate court rejected this, ruling that the specific provisions for personal status cases allow the court to decide costs based on free discretion, considering the unsuccessful party's initiative and lack of merit.

Legislator headnote

AI generated

ZNP-1 55. člen 2. odstavek; ZPP 338. člen 1. odstavek; Sodišče o stroških v postopkih za ureditev osebnih stanj odloča po prostem preudarku, kjer je končni uspeh in razlogi za nastanek stroškov ključna merila.

Keywords

AI generated
paternity dispute costs allocation free discretion personal status proceedings unsuccessful party ZNP-1 ZPP

Cited Legislation

AI generated
ZNP-1 55. člen 2. odstavek
ZPP 338. člen 1. odstavek
ZPP 366. člen
ZNP-1 42. člen
ZPP 350. člen 2. odstavek
ZPP 365. člen 2. točka
ZPP 154. člen 1. odstavek
ZPP 165. člen 1. odstavek
ZPP 11. člen 3. odstavek
ZPP 2. člen
AI generated

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

I. Pritožba se zavrne in se v izpodbijani II. točki izreka potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Predlagatelj sam nosi svoje pritožbene stroške.

III. Predlagatelj mora prvi nasprotni udeleženki v roku 15 dni po vročitvi tega sklepa povrniti stroške pritožbenega odgovora v znesku 119,50 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po izteku navedenega roka dalje do plačila. V presežku se stroškovna zahteva zavrne.

[JEDRO]

Postopek za ugotavljanje ali izpodbijanje očetovstva spada med postopke za ureditev osebnih stanj in družinskih razmerij (X. poglavje ZNP-1). Za te postopke pa ZNP-1 v drugem odstavku 55. člena določa, da sodišče o stroških odloči po prostem preudarku, kot je pravilno navedeno v izpodbijanem sklepu. Pri tem kriteriju je eno izmed osrednjih meril končni uspeh v postopku ter razlogi za nastanek stroškov.

Ker predlagatelj v sproženem postopku ni bil uspešen, je ob uporabi prostega preudarka pravilno odločeno, da nosi stroške, ki so zaradi njegovega (neutemeljenega) predloga nastali nasprotni udeleženki.

Sodišče prve stopnje je pravilno obrazložilo, da prvi nasprotni udeleženki ni mogoče očitati, da je na kakršen koli način prispevala k nastanku ali povečanju stroškov postopka, saj so ti nastali zaradi predlagateljeve iniciative za preverjanje očetovstva. Tudi iz teh razlogov je odločitev sodišče prve stopnje pravilna.

Prva nasprotna udeleženka je imela pravico spremljati postopek v jeziku, ki ga razume (102. člen ZPP v povezavi z 42. členom ZNP-1), in dejstvo, da morda pogovorno razume slovensko ali da ima pooblaščenca, ji te pravice ne odvzema.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je z uvodoma navedenim sklepom v I. točki izreka zavrnilo predlog predlagatelja, da ni biološki oče drugega nasprotnega udeleženca. V II. točki izreka je odločilo, da je predlagatelj dolžan prvi nasprotni udeleženki povrniti stroške postopka, ki bodo odmerjeni s posebnim sklepom.

2. Zoper stroškovno odločitev v II. točki izreka sklepa se po pooblaščencu pravočasno pritožuje predlagatelj. Uveljavlja vse pritožbene razloge po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) v zvezi s 366. členom ZPP v povezavi z 42. členom Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju: ZNP-1). V pritožbi navaja, da bi moralo sodišče prve stopnje uporabiti splošno pravilo iz 40. člena ZNP-1, po katerem vsak udeleženec krije svoje stroške. Stroške bi moral sam kriti le v primeru krivde, ki pa mu ni očitana. Trdi, da je dvom v očetovstvo s svojim obnašanjem in izjavami povzročila prva nasprotna udeleženka, zato je bil postopek nujen, ugotovitev resnice pa je v interesu vseh udeležencev, ne le njegovem. Nasprotuje tudi priznanju stroškov za tolmača, saj meni, da prva nasprotna udeleženka razume slovensko in ima pooblaščenca, zato je ta strošek nepotreben. Predlaga spremembo izpodbijane odločitve tako, da vsak udeleženec nosi svoje stroške, stroške DNK analize pa si delijo. Priglaša pritožbene stroške.

3. Prva nasprotna udeleženka v po pooblaščencu podanem pravočasnem odgovoru na pritožbo navaja, da je predlagatelj z vložitvijo neutemeljenega predloga izključni povzročitelj postopka, v katerem je v celoti propadel, zato je dolžan prvi nasprotni udeleženki povrniti vse stroške, ki so ji nastali zaradi nujnega varstva pravic otroka. Očitki o nepotrebnosti stroškov tolmača in namernem povzročanju stroškov so po njenem mnenju neutemeljeni, saj je bil tolmač nujen za zagotovitev poštenega sojenja, nasprotna udeleženka pa je s takojšnjo privolitvijo v DNK analizo dokazala, da tega postopka ni zavlačevala. Sodišče je zato pravilno odločilo, da mora breme stroškov nositi tisti, ki je postopek povzročil. Zato predlaga, da se pritožba zavrne in priglaša stroške pritožbenega odgovora.

4. Drugi nasprotni udeleženec na pritožbo ni odgovoril.

5. Pritožba ni utemeljena.

6. Sodišče prve stopnje je stroškovno odločitev v II. točki izreka sklepa pravilno oprlo na določbo drugega odstavka 55. člena ZNP-1 in ne na splošno določbo 40. člena ZNP-1, na katero se sklicuje pritožnik. Postopek za ugotavljanje ali izpodbijanje očetovstva spada med postopke za ureditev osebnih stanj in družinskih razmerij (X. poglavje ZNP-1). Za te postopke pa ZNP-1 v drugem odstavku 55. člena določa, da sodišče o stroških odloči po prostem preudarku, kot je pravilno navedeno v izpodbijanem sklepu. Pri tem kriteriju je eno izmed osrednjih meril končni uspeh v postopku ter razlogi za nastanek stroškov.

7. Sodišče prve stopnje je zato pri odločanju o stroških postopka pravilno upoštevalo okoliščine konkretnega primera, to je izid postopka in interes udeležencev. Pritožnik se pri zavzemanju za delitev stroškov neutemeljeno sklicuje na odločbi Višjega sodišča v Ljubljani IV Cp 1598/2022 in IV Cp 2736/2011. Citirani zadevi s konkretno nista primerljivi v bistveni okoliščini - to je v uspehu predlagatelja (oziroma tožnika). V obeh primerih je bil namreč tožnik oziroma predlagatelj v postopku uspešen in se je izkazalo, da dejansko ni oče otroka, kar je utemeljevalo drugačno porazdelitev stroškovnega bremena. V pritožbeno obravnavanem primeru pa je situacija ravno obratna, saj predlagatelj s svojim predlogom ni uspel, ker je bilo ugotovljeno, da je biološki oče drugega nasprotnega udeleženca. Ker predlagatelj v sproženem postopku ni bil uspešen, je ob uporabi prostega preudarka pravilno odločeno, da nosi stroške, ki so zaradi njegovega (neutemeljenega) predloga nastali nasprotni udeleženki.

8. Pritožbeno tudi ni izpodbijana ugotovitev sodišča prve stopnje, da sta nasprotna udeleženca takoj pristala na sodelovanje z izvedencem. Sodišče prve stopnje je pravilno obrazložilo, da posledično prvi nasprotni udeleženki ni mogoče očitati, da je na kakršen koli način prispevala k nastanku ali povečanju stroškov postopka, saj so ti nastali zaradi predlagateljeve iniciative za preverjanje očetovstva. Tudi iz teh razlogov je odločitev sodišče prve stopnje pravilna.

9. Pritožbene navedbe o tem, da je prva nasprotna udeleženka s svojim vedenjem povzročila dvom v očetovstvo, ob predhodno pojasnjenem, za odločitev v konkretnem pritožbenem primeru niso odločilne. Neutemeljen je tudi pritožbeni očitek glede stroškov tolmača. Prva nasprotna udeleženka je imela pravico spremljati postopek v jeziku, ki ga razume (102. člen ZPP v povezavi z 42. členom ZNP-1), in dejstvo, da morda pogovorno razume slovensko ali da ima pooblaščenca, ji te pravice ne odvzema.

10. Ker sodišče druge stopnje tudi ob preizkusu izpodbijanega sklepa po uradni dolžnosti v skladu z drugim odstavkom 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in v povezavi z 42. členom ZNP-1 ni ugotovilo uradoma upoštevnih kršitev, je pritožbo zavrnilo in v izpodbijani II. točki izreka potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1).

11. Tudi odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na drugem odstavku 55. člena ZNP-1 in na istih okoliščinah, ki jih je pri odločitvi o stroških postopka upoštevalo tudi sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu, t.j. Neuspeh predlagatelja (s pritožbo) ter naravo postopka (izpodbijanje očetovstva), ki se je začel zaradi predlagateljeve iniciative za preverjanje očetovstva. Ker predlagatelj s pritožbo ni uspel, sam nosi svoje pritožbene stroške (prvi odstavek 154. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1). Prva nasprotna udeleženka se je obrazloženo opredelila do pritožbenih navedb, zato ji mora predlagatelj povrniti potrebne stroške odgovora na pritožbo (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP v povezavi z 42. členom ZNP-1). Skladno s priloženim stroškovnikom in Odvetniško tarifo (v nadaljevanju: OT), je sodišče druge stopnje nasprotni udeleženki kot potrebne stroške priznalo nagrado za sestavo odgovora na pritožbo (tar. št. 27/7 OT) v obsegu 160 odv. točk, slednje povečano za zahtevane materialne stroške (tretji odstavek 11. člena OT) v obsegu 3,2 odv. točki, vse povečano za zahtevani 22 % DDV (2. člen OT). Ob upoštevanju vrednosti točke v znesku 0,60 EUR, mora predlagatelj plačati nasprotni udeleženki stroške pritožbenega odgovora v skupnem znesku 119,50 EUR, in sicer v roku 15 dni po prejemu pisnega odpravka tega sklepa, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po izteku tega roka dalje do plačila. V presežku je sodišče druge stopnje stroškovno zahtevo nasprotne udeleženke zavrnilo, saj ji glede na zgoraj citirano odv. tar., povračilo stroškov v večjem obsegu ne pripada.