Appeal dismissed; appellate court held factual findings on possession infringement stand, rejecting material law error claims. Appeal dismissed; appellate court held factual findings on possession infringement stand, rejecting material law error claims.

I. Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

II. Toženec mora v 15 dneh od vročitve te sodbe povrniti tožnikom stroške pritožbenega postopka v višini 559,98 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega naslednjega dne po izteku roka za izpolnitev obveznosti, določenega v tej točki izreka, do plačila.

[JEDRO]

Res drži, da gre pri aplikaciji vsebine pogodbe v posamezni zadevi za uporabo materialnega prava, vendar je ugotovitev vsebine tega pogodbenega razmerja prvenstveno dejansko vprašanje. Na pogodbeno materialno pravo pazi sodišče po uradni dolžnosti le, kolikor se stranke na tako uporabo materialnega prava sklicujejo.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je zaključilo, da so na podlagi smiselne uporabe določb 318. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) izpolnjeni vsi pogoji za izdajo izpodbijanega zamudnega sklepa s katerim je v celoti ugodilo tožbenemu zahtevku. Ugotovilo je, da je toženka motila mirno posest tožnikov s tem, ko je dne 6. 12. 2024 postavila in zaprla zapornici ter vzpostavila plačljiv režim parkiranja, ki tožnikom od tega dne dalje preprečuje prosto in brezplačno parkiranje ter prosto, nemoteno in brezplačno vožnjo ter dostop po navedenih nepremičninah do nepremičnin tožnikov (I. točka izreka izpodbijanega sklepa). Toženki je naložilo, da mora v 8 dneh v celoti vzpostaviti prejšnje posestno stanje (II. točka izreka), ji v bodoče prepovedalo na tak ali podoben način motiti posest tožnikov (III. točka izreka) ter ji naložilo plačilo pravdnih stroškov (IV. točka izreka).

2. V pritožbi toženka navaja, da je sodišče zmotno uporabilo materialno pravo, ker ni upoštevalo gradbenega dovoljenja, določb prodajnih pogodb in določb služnostnih pogodb, saj so vsi navedeni dokumenti "zakon v širšem pomenu besede in s tem materialno pravo". Prepoved parkiranja na tem območju izhaja že iz gradbenega dovoljenja. Po pritožbenih navedbah iz prodajnih in služnostnih pogodb izhaja, da tožniki na tem območju sploh nimajo pravice parkirati. Toženka omenjene listine s pritožbo prilaga kot dokaz.

3. Tožniki so v odgovoru na pritožbo obrazloženo zavrnili vse pritožbene navedbe.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pritožbeno sodišče najprej pojasnjuje, da toženka napačno razume pomen listin, na katere se sklicuje in jih prilaga kot dokaz s pritožbo. Pri navedbah o gradbenem dovoljenju gre za trditev o dejstvih. Enako velja za trditve o vsebini pogodb. Res drži, da gre pri aplikaciji vsebine pogodbe v posamezni zadevi za uporabo materialnega prava, vendar je ugotovitev vsebine tega pogodbenega razmerja prvenstveno dejansko vprašanje. Na pogodbeno materialno pravo pazi sodišče po uradni dolžnosti le, kolikor se stranke na tako uporabo materialnega prava sklicujejo.

6. Pritožba torej pod pretvezo zmotne uporabe materialnega prava dejansko uveljavlja nepopolno ugotovitev dejanskega stanja, ki pa je po določbi drugega odstavka 338. člena ZPP pri zamudnem sklepu nedovoljen pritožbeni razlog. Poleg tega gre pri povzetih pritožbenih navedbah in predloženih listinah tudi za nedovoljene pritožbene novote v smislu določb 337. člena ZPP.

7. Pritožbene navedbe, da tožniki nimajo pravice od parkiranja, so glede na to, da se v posestnih sporih po določbi prvega odstavka 33. člena SPZ pravica do posesti ne upošteva, materialnopravno tudi sicer popolnoma nepomembne.

8. Ker v pritožbi navedeni razlogi niso podani, pritožbeno sodišče pa ob preizkusu pritožbe ni našlo razlogov, na katere mora paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP), je pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).

9. Toženka mora tožnikom povrniti njihove potrebne stroške za odgovor na pritožbo (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP in 155. členom ZPP). Tožniki so upravičeni do nagrade za sestavo odgovora na pritožbo v višini 549,00 EUR (750 točk in 22% DDV po tar. št. 22/1 OT v zvezi z 7/1. členom OT, pri čemer vrednost točke znaša 0,60 EUR) ter do povračila zneska 10,98 EUR za materialne stroške (11. člen OT), skupaj torej do 559,98 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od izteka paricijskega roka dalje do dne plačila.