Supreme Court dismisses appeal request as applicant lacks legal interest due to scope of review limitations.

Predlog se zavrže.

[JEDRO]

V skladu s 371. členom ZPP sme revizijsko sodišče v primeru dopuščene revizije preizkusiti izpodbijano sodbo samo glede konkretnih vprašanj, glede katerih je bila revizija dopuščena. To izhodišče o obsegu revizijskega preizkusa za konkretni primer pomeni, da tista stališča iz sodbe sodišča prve stopnje, glede katerih predlagateljica ni izpostavila pomembnega pravnega vprašanja v obravnavanem predlogu za dopustitev revizije, ne bi mogla biti predmet revizijskega preizkusa po dopuščeni reviziji. Predlagateljica si tako z izpostavljenim vprašanjem in odgovorom nanj v nastali pravni situaciji ne more izboljšati pravnega položaja - doseči spremembe prvostopenjske sodbe - kljub morda ugotovljenemu zmotnemu stališču Upravnega sodišča v zvezi s predlaganim vprašanjem.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Upravno sodišče Republike Slovenije, oddelek v Mariboru (v nadaljevanju Upravno sodišče), je na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) zavrnilo tožbo, vloženo zoper odločbo Upravne enote Radlje ob Dravi št. 352-7/2022-6238-35 z dne 31. 5. 2023, s katero bila zavrnjena zahteva razlastitvene upravičenke (tožeče stranke) za razlastitev oziroma izvedbo pripravljalnih del - parcelacije na delu zemljišča s parc. št. 273/1 k. o. ..., v predlagani izmeri 618 m², v lasti stranke z interesom kot razlastitvene zavezanke (I. točka izreka izpodbijane sodbe). Zavrnilo je tudi zahtevo tožeče stranke za povrnitev stroškov (II. točka izreka izpodbijane sodbe), glede stroškov stranke z interesom pa je odločilo, da jih je tožeča stranka dolžna povrniti stranki z interesom v roku in višini, kot bo o tem odločeno s posebnim sklepom (III. točka izreka izpodbijane sodbe).

2. Iz obrazložitve izpodbijane sodbe izhaja, da je Upravno sodišče pritrdilo stališču prvostopenjskega upravnega organa, da tožeča stranka ni izkazala, da je obravnavano javno pot kategorizirala na pravilen in zakonit način. Poudarilo je, da mnenja Direkcije za ceste, na katera se sklicuje tožeča stranka v upravnem sporu, standardov, ki morajo biti za preverjanje ustreznosti in pravilnosti s predpisi določenih pogojev za kategorizacijo izpolnjeni, ne dosegajo (prim. s 30. do 32. točko obrazložitve izpodbijane sodbe). Glede na navedeno, po presoji Upravnega sodišča javne koristi tudi s sklepom občinskega sveta z dne 16. 5. 2022 o njenem obstoju ni mogoče ugotoviti. Dalje pa je Upravno sodišče presodilo, da za razlastitev nista izkazana niti druga dva pogoja iz drugega odstavka 202. člena Zakona o urejanju prostora. Razlastitev v konkretnem primeru namreč ne bi bila v sorazmerju s posegom v zasebno lastnino, saj za namene, za katere je bila razlastitev predlagana, ni nujno potrebna in tožeča stranka za uresničitev le teh že razpolaga z drugimi nepremičninami (prim. s 44. točko obrazložitve izpodbijane sodbe).

3. Tožeča stranka (v nadaljevanju predlagateljica) je vložila predlog za dopustitev revizije po 367. b členu Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 in Vrhovnemu sodišču predlagala, naj dopusti revizijo zoper izpodbijano sodbo zaradi naslednjega pomembnega pravnega vprašanja:

Ali mnenje Direkcije RS za ceste, s katerim ta izjavlja, da na spremembe poteka poti "ni pripomb", in mnenje Direkcije RS za ceste, v katerem je navedeno, da je predlog kategorizacije občinskih cest izdelan v skladu z merili, določenimi v Uredbi o merilih za kategorizacije javnih cest (v nadaljevanju Uredba), zadostuje za izkaz javnega interesa za razlastitev nepremičnine ter dejstva, da je kategorizacija poti opravljena po postopku in v skladu s pogoji, ki jih določa Uredba in da je sprememba poti potekala po postopku, ki je določen v 17. in 18. členu Uredbe ter na pravilen in zakonit način ter, da se lahko za podlago razlastitve uporabi 19. člen ZJC-B?

4. Predlog za dopustitev revizije ni dovoljen.

5. Vsakdo, ki zahteva sodno varstvo svojih pravic ali pravnih interesov, četudi z revizijo kot izrednim pravnim sredstvom (še prej pa njeno dopustitev s predlogom za dopustitev revizije), mora izkazati pravni interes, na njegov obstoj pa mora sodišče paziti tudi po uradni dolžnosti ves čas postopka. Predlagatelj oziroma revident mora kot verjetno izkazati, da bi ugoditev njegovi reviziji pomenila zanj določeno pravno korist, ki je brez tega ne bi mogel doseči. Revident tako nima pravnega interesa, če se njegov položaj, tudi če z revizijo uspe, ne more izboljšati. Enako velja tudi za predlagatelja, ki nima interesa za predlog za dopustitev revizije, če je že iz njega in priloženih aktov razvidno, da si z uspehom v sicer dopuščeni reviziji ne bi mogel izboljšati svojega pravnega položaja. 1

6. Vrhovno sodišče poudarja, da gre za takšen primer tudi v obravnavani zadevi. Iz prej povzete obrazložitve izpodbijane sodbe namreč izhaja, da je Upravno sodišče presodilo, da noben od pogojev za razlastitev po 202. členu ZUreP-3, 2 ni izpolnjen. Predlagateljica pomembno pravno vprašanje izpostavlja le glede izpolnjenosti pogoja javne koristi, ne pa tudi glede ostalih dveh pogojev, tj. nujnosti in sorazmernosti.

7. V skladu s 371. členom ZPP sme revizijsko sodišče v primeru dopuščene revizije preizkusiti izpodbijano sodbo samo glede konkretnih vprašanj, glede katerih je bila revizija dopuščena. To izhodišče o obsegu revizijskega preizkusa za konkretni primer pomeni, da tista stališča iz sodbe sodišča prve stopnje, glede katerih predlagateljica ni izpostavila pomembnega pravnega vprašanja v obravnavanem predlogu za dopustitev revizije, ne bi mogla biti predmet revizijskega preizkusa po dopuščeni reviziji. Predlagateljica si tako z izpostavljenim vprašanjem in odgovorom nanj v nastali pravni situaciji ne more izboljšati pravnega položaja - doseči spremembe prvostopenjske sodbe - kljub morda ugotovljenemu zmotnemu stališču Upravnega sodišča v zvezi s predlaganim vprašanjem.

8. Revizijo oziroma predlog za dopustitev le-te, za katero predlagatelj nima pravnega interesa, revizijsko sodišče zavrže. Glede na navedeno je Vrhovno sodišče predlog za dopustitev revizije moralo zavreči na podlagi 377. člena ZPP v zvezi z drugim odstavkom 374. člena ZPP in prvim odstavkom 22. člena ZUS-1.

9. Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, navedenem v uvodu tega sklepa. Odločitev je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).

1 Prim. s sklepi Vrhovnega sodišča X DoR 191/2022-4 z dne 14. 12. 2022, X DoR 27/2019 z dne 23. 10. 2019, X DoR 87/2018 z dne 29. 8. 2018.

2 Ta določa, da je razlastitev in omejitev ali obremenitev lastninske pravice dopustna le v javno korist, če je za dosego javne koristi nujno potrebna in je javna korist razlastitvenega namena v sorazmerju s posegom v zasebno lastnino.