Supreme Court dismisses review application regarding contract invalidity and duty of explanation under good faith principles.

Predlog se zavrne.

[JEDRO]

Predlog se zavrne.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Tožnik je s toženko 30. 7. 2008 sklenil pogodbo o dolgoročnem deviznem kreditu v znesku 413.950 CHF. Za zavarovanje terjatve toženke je bila ustanovljena hipoteka. Tožnik s tožbo zahteva ugotovitev ničnosti sklenjene pogodbe, notarskega sporazuma, neveljavnosti vknjižene hipoteke ter njen izbris.

2. Sodišče prve stopnje je v delu, relevantnem za odločitev o predlogu za dopustitev revizije, ugotovilo, da sta notarski zapis in kreditna pogodba nična ter da je vknjižena hipoteka neveljavna in se izbriše. Ugotovilo je, da je toženka pomanjkljivo opravila pojasnilno dolžnost, s čimer je kršila načelo vestnosti in poštenja. Zaključilo je, da je pogodbeni pogoj nepošten, pogodba pa nična.

3. Sodišče druge stopnje je pritožbo tožene stranke zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

4. Zoper sodbo sodišča druge stopnje je tožena stranka vložila predlog za dopustitev revizije, v katerem predlaga, naj Vrhovno sodišče revizijo dopusti glede vprašanj:

"- Ali je skladno z načelom pravne varnosti, da se vsebina pojasnilne dolžnosti tožene stranke naknadno razširja z uporabo abstraktnih pravnih načel, pri čemer tožena stranka iz tovrstnih pravnih načel nikakor ni mogla razbrati konkretne vsebine pojasnilne dolžnosti, kot se zahteva z novejšo sodno prakso Vrhovnega sodišča?

- Ali sta prvostopenjska sodba in izpodbijana sodba zadostno obrazloženi, upoštevajoč dejstvo, da sodbi temeljita na uporabi relativnih, vsebinsko praznih terminih (npr. črni scenarij, znaten padec vrednosti domače valute itd.), katerih sodišči predhodno ne napolnita?

- Ali sta prvostopenjska sodba in izpodbijana sodba zadostno obrazloženi, upoštevajoč dejstvo, da sodišči pred presojo vsebine pojasnilne dolžnosti nista predhodno opredelili standarda povprečnega slovenskega potrošnika?

- Ali je mogoče že na podlagi ugotovitve, da pojasnilna dolžnost v posamezni zadevi ni bila ustrezno izpolnjena, brez kakršne koli nadaljnje presoje, mogoče zaključiti, da je sporni pogodbeni pogoj v nasprotju s 4. alinejo 1. odstavka 24. člena (takratnega) ZVPot?

- Ali za ugotovitev kršitve načela vestnosti in poštenja, in s tem tudi nepoštenosti pogodbenega pogoja, zadošča, da je ugotovljeno zgolj "nedobroverno" ravnanje banke, kljub temu, da za kreditojemalca niso nastale znatne negativne posledice?

- Ali je odločitev višjega sodišča, da potrdi prvostopenjsko sodbo, pravilna in zadostno obrazložena?"

5. Predlog ni utemeljen.

6. Vrhovno sodišče zaradi svoje precedenčne vloge na podlagi prvega odstavka 367.a člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) dopusti revizijo le, če je od odločitve Vrhovnega sodišča mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, ki je pomembno za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse. Sodišče dopusti revizijo zlasti v naslednjih primerih: če gre za pravno vprašanje, glede katerega odločitev sodišča druge stopnje odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča, če gre za pravno vprašanje, glede katerega sodne prakse Vrhovnega sodišča ni, še zlasti če sodna praksa višjih sodišč ni enotna, ali če gre za pravno vprašanje, glede katerega sodna praksa Vrhovnega sodišča ni enotna. Ker v obravnavanem primeru pogoji za dopustitev revizije iz navedene določbe niso podani, je Vrhovno sodišče predlog zavrnilo (drugi odstavek 367.c člena ZPP).

7. Odločalo je v senatu, navedenem v uvodu odločbe. Odločitev je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).