Appeal dismissed; court confirmed insolvency proceedings due to over 15 days unpaid wages and taxes.

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

[JEDRO]

Sodišče prve stopnje je zanesljivo ugotovilo, da je v pravno odločilnem obdobju po začetku postopka prisilne poravnave (obdobje pred tem s stališča ugovornega razloga ni pomembno) dolžnica za več kot 15 dni zamujala s plačilom plač ter davkov in prispevkov.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je ustavilo postopek prisilne poravnave, začelo stečajni postopek in odločilo, da upravitelj v postopku prisilne poravnave nadaljuje z delom kot stečajni upravitelj.

2. Pritožbo vlaga dolžnica, upnici A., d. o. o., in B., d. o. o., pa vlagata vsaka svoj odgovor na pritožbo in predlagata, da se ta zavrne.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Sodišče prve stopnje je s sklepom z dne 18. 8. 2025, zoper katerega dolžnica ni vložila ugovora, začelo postopek prisilne poravnave na podlagi upniškega predloga. Izpodbijani sklep temelji na dveh razlogih. Prvič, trimesečni rok iz drugega odstavka 221. k člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP), v katerem je treba vložiti naknadni predlog prisilne poravnave, je bil podaljšan za dva meseca v skladu s šestim odstavkom tega člena in naj bi se iztekel 18. 1. 2026. V tem roku naj naknadni predlog ne bi bil vložen, zato je sodišče prve stopnje na podlagi 1. točke devetega odstavka navedenega člena ustavilo postopek prisilne poravnave in začelo stečajni postopek. Prirejeno tem razlogom pa je sodišče svojo odločitev sprejelo tudi na podlagi zaključka o obstoju ugovornega razloga po 5. točki 172. člena ZFPPIPP. Po zadevno relevantnem delu te točke, lahko vsak upnik ali upravitelj vloži ugovor, da ni pogojev za vodenje postopka prisilne poravnave, če insolventni dolžnik za več kot 15 dni zamudi s plačilom plač delavcem ali s plačilom davkov in prispevkov, ki jih mora izplačevalec obračunati ali plačati hkrati s plačilom plač. Med drugim je sodišče prve stopnje iz obvestila Finančne uprave Republike Slovenije ugotovilo, da dolžnica ni oddajala REK-obrazcev v zvezi z izplačilom plač od junija do oktobra 2025, iz izpovedbe upravitelja v zvezi z dolžničinim izpiskom opravljenih plačil, ki ga je ta predložila na naroku 6. 1. 2026, pa, da iz njega ne izhaja, da bi bile plačane vse plače delavcev ter davki in prispevki iz naslova delovnega razmerja. Prenizki zneski so bili poleg tega plačani več kot s 15-dnevno zamudo, saj so bila izplačila opravljena med 15. in 29. 12. 2025 za plače, ki delavcem pripadajo za obdobje od avgusta do novembra 2025. Za obdobje pred začetkom postopka upniške prisilne poravnave pa dolžnica niti trdila ni, da bi bila izplačala plače ter davke in prispevke, iz dokazil pa po oceni sodišča prve stopnje izhaja nasprotno.

5. Po ugotovitvah pritožbenega sodišča prvi nosilni razlog ne vzdrži. Pritožnica utemeljeno opozarja, da se je zato, ker je bila 18. 1. 2026 nedelja, rok za vložitev naknadnega predloga prisilne poravnave iztekel 19. 1. (to določa četrti odstavek 111. člena Zakona o pravdnem postopku, ZPP, v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP, po katerem se ZPP smiselno uporablja glede vprašanj, ki v ZFPPIPP niso urejena). Istega dne je bil v toženkinem imenu na bencinskem servisu Petrol v C. naknadni predlog dejansko priporočeno poslan sodišču, kar poleg slabo čitljivega kopije računa, ki je priložena pritožbi, potrjuje odgovor Pošte Slovenije, d. o. o., z dne 18. 2. 2026, ki ga je ta poslala na poizvedbo sodišča prve stopnje. Kadar se pošlje vloga priporočeno, se šteje dan oddaje na pošto za dan izročitve sodišču (drugi odstavek 112. člena v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP), pri čemer je družba Petrol, d. d., pogodbeni partner Pošte Slovenije, d. o. o., dogovorjeni bencinski servisi, vključno z zadevnim v C., pa so kontaktne točke, na katerih se lahko oddajo poštne pošiljke (prim. sklep Višjega sodišča v Ljubljani Ip 730/2013 z dne 17. 4. 2013, 6. točka obrazložitve). V navedenem odgovoru je še pojasnjeno, da kadar se na bencinskem servisu oddajo pošiljke po zaprtju pošte, kateri se pošiljke usmerjajo, se s te pošte dejansko odpravijo naslednji dan. Pošta 0000 C. je zadevno dolžničino vlogo oddala v prenos 21. 1. 2026.

6. Pritožnica še navaja, da je sodišče prve stopnje z ločenim sklepom z dne 27. 1. 2026 neutemeljeno zavrglo njen naknadni predlog, kar izpodbija z ločeno pritožbo. Vendar pritožbeno sodišče ugotavlja, da je bil takrat zavržen – kot izhaja iz izreka tistega sklepa – naknadni predlog predlagateljic upniške prisilne poravnave E., d. d., F., d. o. o., in G., d. o. o.

7. Pač pa izpodbijani sklep obstane na drugem nosilnem razlogu. Tega dolžnica v pritožbi praktično ne izpodbija. Le v zadnjem odstavku pritožbe se sklicuje na nedoločen bančni izpisek, iz katerega naj bi izhajalo, da so bile plače in prispevki po začetku postopka prisilne poravnave poravnani. Dejansko je pravno odločilno, ali je bilo to poravnano po začetku prisilne poravnave (zmotno se v izpodbijanem sklepu tega utemeljuje tudi z neplačevanjem plač ter davkov in prispevkov za zgodnejše obdobje, saj pri tem ugovornem razlogu ne gre za utemeljevanje dolžnikove insolventnosti, ki se v tej zadevi domneva zaradi dolžničine nevložitve ugovora proti sklepu o začetku upniške prisilne poravnave po tretjem odstavku 235. člena v zvezi z osmim odstavkom 221. j člena ZFPPIPP, temveč gre tu za dolžnikovo nekooperativnost in kršitev njegovih dolžnosti v postopku prisilne poravnave). Kot je bilo zgoraj povzeto, pa je sodišče prve stopnje zanesljivo ugotovilo tudi to, da je v pravno odločilnem obdobju po začetku postopka prisilne poravnave dolžnica za več kot 15 dni zamujala s plačilom plač ter davkov in prispevkov. Prvostopenjske dokazne ocene pritožnica ni izpodbila.

8. Ker pritožbeni razlogi niso utemeljeni, pritožbeno sodišče pa tudi ni našlo tistih, na katere pazi samo (drugi odstavek 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP v zvezi s 121. členom ZFPPIPP), je pritožbo zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).