Vrhovno sodišče zavrne predlog za delegacijo pristojnosti zaradi nezadovoljstva s sodniki in odsotnosti težkih razlogov.

Predlog se zavrne.

[JEDRO]

Z namenom zagotavljanja nepristranskosti pri odločanju o kaznovanju je zakonodajalec v tretjem odstavku 109. člena ZPP predvidel, da razpravljajoči sodnik poda predlog za kaznovanje, ki se obravnava kot novo vložena zadeva in se dodeli drugemu sodniku v skladu s sodnim redom.

Nezadovoljstvo in nestrinjanje stranke s procesnimi in materialnopravnimi odločitvami sodišča ne pomeni razloga za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Pred Okrajnim sodiščem v Kopru poteka postopek za kaznovanje nasprotnega udeleženca zaradi žaljivih izjav v vlogi z dne 30. 5. 2025, podani v pravdni zadevi Okrajnega sodišča v Kopru P 247/2018. Okrajno sodišče je v sklepu z dne 27. 6. 2025 nasprotnega udeleženca kaznovalo z denarno kaznijo v višini 500 EUR.

2. Nasprotni udeleženec je zoper sklep vložil pritožbo, v kateri je smiselno podal tudi predlog za delegacijo pristojnosti. V njem izraža nezaupanje v nepristranskost Okrajnega sodišča v Kopru in Višjega sodišča v Kopru, ker se sodnice v isti stavbi srečujejo in družijo, Višje sodišče pa je do sedaj potrdilo vse odločitve nižjih sodišč. Podaja očitke glede procesnega postopanja in materialnopravnega odločanja dveh sodnic sodišča prve stopnje in senatov Višjega sodišča v Kopru v več zadevah, katerih stranka je bil.

3. Predlog ni utemeljen.

4. Na podlagi 67. člena ZPP lahko Vrhovno sodišče na predlog stranke ali pristojnega sodišča določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopka v zadevi, če je očitno, da se bo tako laže opravil postopek, ali če so za to drugi tehtni razlogi. Med druge tehtne razloge sodna praksa uvršča tudi zahtevo po objektivni nepristranskosti sodišča.

5. Okoliščin, ki jih v predlogu navaja nasprotni udeleženec, ni mogoče subsumirati pod standard „drugega tehtnega razloga“. Z namenom zagotavljanja nepristranskosti pri odločanju o kaznovanju v primeru, ko se žaljiva izjava nanaša na razpravljajočega sodnika, je že zakonodajalec v tretjem odstavku 109. člena ZPP predvidel, da razpravljajoči sodnik poda predlog za kaznovanje, ki se obravnava kot novo vložena zadeva in se dodeli drugemu sodniku v skladu s sodnim redom. Trditev, da se sodniki Okrajnega sodišča v Kopru in Višjega sodišča v Kopru, kjer opravlja delo večje število sodnikov, med seboj srečujejo in družijo, je mogoče izreči za veliko večino slovenskih sodnikov, saj imajo ti redne medsebojne stike na sestankih in izobraževanjih, predlagatelj pa ne navaja, da bi šlo za tesnejše prijateljske odnose, ki bi presegali običajno profesionalno kolegialnost. Zgolj nezadovoljstvo z delom posameznih sodnic sodišča prve stopnje in Višjega sodišča v Kopru, pa ne pomeni utemeljenega razloga za prenos pristojnosti. Dvom v pravilnost procesnega postopanja in materialnopravnega odločanja lahko namreč predlagatelj odpravi z vložitvijo rednih in kadar so izpolnjeni zakonski pogoji tudi izrednih pravnih sredstev, pomisleke v sposobnost nepristranskega odločanja posameznih sodnikov pa s predlogi za njihovo izločitev.

6. Vrhovno sodišče tako ugotavlja, da niso podani razlogi za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča na podlagi določb 67. člena ZPP, zato je predlog zavrnilo.