Appeal dismissed; separate claims retain independence despite common representation and lack of material conflict.

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

II. Tožeča stranka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

[JEDRO]

Toženki je v postopku res zastopal isti pooblaščenec, ki je zanju vložil enoten odgovor na tožbo, a to v konkretni zadevi ni vplivalo na višino njegove nagrade.

Zahtevki z istovrstno dejansko podlago kljub morebitnemu skupnemu obravnavanju ohranijo svojo samostojnost in se vrednost spora določi po vrednosti vsakega posameznega zahtevka.

Prvi odstavek 7. člena OT predvideva povišanje vrednosti storitve le v primeru materialnega sosporništva, ki v tej zadevi ni podano.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom sklenilo, da mora tožnik drugi toženki v 15 dneh povrniti pravdne stroške v višini 447,98 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka roka za prostovoljno izpolnitev dalje.

2. Tožnik zoper sklep vlaga pritožbo in uveljavlja pritožbene razloge po 1. in 2. točki prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku. 1 Predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Navaja, da je sodišče drugi toženki priznalo stroške odgovora na tožbo v višini 600 točk, čeprav ločenega odgovora na tožbo ni vložila. Ta je bil vložen le skupno s strani obeh toženk. Ker je sodišče tožbo v delu, ki se nanaša na drugo toženko, zavrglo, je ta upravičena le do povračila povišane vrednosti storitve, kakor odpade nanjo glede na prvi odstavek 7. člena Odvetniške tarife, 2 torej 10 % vrednosti storitve (60 točk).

3. Toženki na pritožbo nista odgovorili.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Tožnik je v tej zadevi kot izvajalec socialnovarstvenih storitev institucionalnega varstva (dom starejših občanov) za plačilo storitev institucionalnega varstva, ki jih opravlja za očeta toženk, od prve toženke zahteval plačilo 13.525,06 EUR, od druge toženke pa 26.724,12 EUR. Sodišče prve stopnje je tožbo zoper drugo toženko zaradi nepristojnosti sodišča Republike Slovenije zavrglo, 3 v posledici tega pa izdalo izpodbijani sklep, s katerim je pravdne stroške druge toženke odmerilo od vrednosti spornega predmeta 26.724,12 EUR.

6. Odločitev sodišča prve stopnje je pravilna. Toženki je v postopku res zastopal isti pooblaščenec, ki je zanju vložil enoten odgovor na tožbo, a to v konkretni zadevi ni vplivalo na višino njegove nagrade. Vrednost odvetniške storitve je opredelil s številom točk, glede na vrednost obravnavanega predmeta po lestvici iz tarifne št. 19 v zvezi s tarifno št. 20/1 posebnega dela Odvetniške tarife (drugi odstavek 4. člena OT). Ob tem je pravilno upošteval, da zahtevki z istovrstno dejansko podlago kljub morebitnemu skupnemu obravnavanju 4 ohranijo svojo samostojnost in se vrednost spora določi po vrednosti vsakega posameznega zahtevka. 5

7. Neutemeljen je tako pritožbeni ugovor, da je druga toženka upravičena le do povračila nagrade v višini, kot jo določa prvi odstavek 7. člena OT. Ta povišanje vrednosti storitve predvideva le v primeru materialnega sosporništva, ki v tej zadevi ni podano. 6 Tožbena zahtevka se namreč ne opirata na isto dejansko podlago. Pritožbeni očitek, da so bili drugi toženki dosojeni stroški v bistveno previsoki višini, pa je pavšalen in nespecificiran.

8. Glede na navedeno in ker niso podani pritožbeni razlogi, na katere je treba paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP), je pritožbeno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in izpodbijani sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).

9. Tožnik s svojo pritožbo ni uspel, zato sam krije svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP).

1 Uradni list RS, št. 26/99 s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZPP.

2 Uradni list RS, št. 2/15 s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju OT.

3 Ta odločitev je postala pravnomočna s sklepom VSL III Cp 1091/2025 z dne 7. 8. 2025.

4 Skupno obravnavanje je mogoče, če so za to izpolnjeni pogoji iz 2. točke prvega odstavka 191. člena ZPP - v tej zadevi niso.

5 Prim. sklep VSL I Cp 381/2014 z dne 12. 3. 2014.

6 M. Pintarič Pec: Aktualna vprašanja s področja stroškov v pravdnem postopku, Pravosodni bilten, št. 1/2022, str. 216.